Wikiverza

Uvod v študij slovenske književnosti E

Referati za enopredmetnike v poletnem semestru 2008/09

uredi

Pri Vajah pri uvodu v študij slovenske književnosti 2008/09 se bomo preizkušali v pisanju wikireferata. Ciljev, ki jih bomo pri tem zasledovali, je več: 1. bližnje srečanje z literarnovednimi publikacijami, 2. bližnje srečanje z relevantnimi literarnimi zgodovinarji oziroma literarnimi teoretiki, 3. branje literarnovednega članka, ob tem pa razmislek o vsebini članka ter opazovanje strukture in stila strokovnega pisanja, 4. pisanje strokovnega teksta in postavitev na Wikiverzo, 5. spodbujanje wikiodvisnosti in 6. predstavitev referata pred razredom.


V Wikiverzo se prijavite enako, kot ste se prijavili na Wikivir (Teksti za prvi letnik slovenistov), vpišite v seznam svoja uporabniška imena in dodajte naslov svojega referata (preverite, ali je tema prosta!). Seznam tem za referate (pod imenskim seznamom) je oblikovan glede na datume predstavitev. Če se ne najdete na seznamu referentov, se vpišite. Če ne dobite teme za referat, se oglasite pri meni.


Vaš referat naj bo na Wikiverzi vsaj en do dva dneva pred datumom predstavitve. Če boste imeli težave z dostopom do te internetne strani ipd., referat v obliki word pred predstavitvijo pošljite na moj elektronski naslov. Komentarje in navodila za popravke spemljajte pod zavihkom ‹discussion› pri svojem referatu. O zagatah in fintah wikiurejevalnika se bomo pogovarjali na vajah in kakšno objavili tudi tukaj.


Hitri tečaj strokovnega pisanja

uredi

Da bo komentar mentorice ob vašem referatu čim krajši, ocena pa čim boljša, posebno skrb posvetite znanstvenemu aparatu referata in stilu strokovnega pisanja.Ob tem si pomagajte s Praktičnim spisovnikom, oglejte si referate vaših sošolcev in komentarje ob njih, ne preslišite vsakokratnih napotkov na vajah ter upoštevajte naslednje točke:

  1. Bibliografija na koncu referata naj obsega obravnavani članek ter vsaj še eno enoto, ki pa naj ne bo literarnovedni priročnik, to je literarni leksikon ali literarna teorija. Bibliografijo pravilno navedite, kar vključuje pravilni vrstni red bibliografskih podatkov, pravilno uporabo ločil in pravilno odločitev za vrsto tiska. Ne pozabite: tako kot zaklenete vrata, ko greste od doma, tako vsako bibliografsko enoto (ki jo obravnavamo kot samostojno poved) zaklenite s piko. Če ste še vedno v dvomih, kako je prav, preglejte, kako je navedena bibliografija v publikaciji, kjer se nahaja članek, ki ga obravnavate.
  2. Premislite, s kakšnim tiskom pišemo posamezne naslove. Namig: naslovi knjig in samostojnih publikacij (tako znotraj referata kot v seznamu literature!) ležeče, naslovi člankov z navadnim tiskom.
  3. Vaše pisanje bo postalo argumentirano s citiranjem. Pazite na pravilno uporabo ločil. Odločite se za enega izmed načinov: »Bla bla bla.« (Gabrič 2009: 100.) ali »Bla bla bla« (Gabrič 2009: 100).
  4. Lahko se spopadete tudi z opombami.
  5. Naredite internetne povezave na gesla v Wikipediji (avtor obravnavanega članka, ključne besede) in internetne povezave na druge strani in članke na koncu referata. Ključne besede na kratko razložite.
  6. Snov vašega pisanja naj bo, kako se je avtor članka lotil obravnavanja določene teme, problema, literarnega ustvarjalca ipd. in ne sama tema oz. problem članka. V referatu zato poskušajte predstaviti in komentirati članek, če je potrebno, celo polemizirati z njim. Nikoli in nikdar si ne privoščite prepisovanja in lepljenja posameznih delov članka. Tak osnovnošolski ekspres način ne vzdrži kredibilnosti, saj gre za krajo. Članek preberite, prežvečite in o njem referirajte s svojimi besedami. V pomoč so vam vprašanja, ki ste jih prejeli na prvih vajah.

Referenti

uredi
  1. Lea Adamič:Henry Cooper, jr. Appreciating Prešeren's “Wreath of Sonnets”
  2. Ivona Arifaj: Tadej Troha Socialistična in demokratična cenzura: primer predstave Pupilje papa Pupilo pa Pupilčki
  3. Nika Bajec: Milena Mileva Blažić Aplikacija teorij pravljic na primeru Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti
  4. Brigita Božič: Mateja Pezdirc Bartol: Specifičnost branja dramski besedil. Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode.
  5. Anja Bregar:
  6. Katja Breznik: Matija Ogrin: O dveh verzijah romana S poti. Razlike, prikrite v vrsticah.
  7. Vanja Cebin: Matjaž Kmecl: Odlomek iz Jurčiča
  8. Tina Centa: Meta Grosman: Ali je književni pouk lahko prepričljiv za učence?-Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode
  9. Anja Erjavec:
  10. Vanja Ferko:
  11. Dilek Gezgin:
  12. Mehmet Gezgin:
  13. Mateja Goršič: Alojzija Zupan Sosič: The Contemporary Slovene Novel. Journal of Slovene Studies
  14. Urška Grašinar:
  15. Nives Gruden:
  16. Anita Hrup:Aleksander Bjelčevič: Kaj je pesnik hotel povedati?
  17. Valerija Kastelic: Tomo Virk: Zakaj je književnost pomembna?
  18. Renata Klavžer:
  19. Maja Kmetič: Tomaž Toporišič: Levitve slovenske drame in gledališča
  20. Vesna Kobe:Dragica Haramija: Otroška književnost Lile Prap
  21. Katja Kopinšek:
  22. Janja Koštomaj: Irena Novak Popov: Irena Novak Popov: Slovenske pesnice v literarni vedi in izobraževanju
  23. Katja Peganc : France Bernik: Ivan Cankar in krščanstvo
  24. Lucija Kranjc: Gregor Kocijan: Kersnikovi literararniteoretski pogledi in literarnokritična merila
  25. Klementina Kregar:
  26. Tine Luk: Irena Novak Popov: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič
  27. Ingrid Mačus:
  28. Tea Marić: Zoran Božič:Sprejemanje Prešernovih pesmi:razumevanje,nerazumevanje,oboževanje
  29. Mateja Novak: Marijan Dović: Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki?
  30. Monika Pečnik:
  31. Manda Pečoler: Marko Juvan: "Slovenski kulturni sindrom" v nacionalni in primerjalni literarni zgodovini.
  32. Karin Peternel: Katja Mihurko Poniž: Upodobitve jedi in jedcev v slovenskem leposlovju.
  33. Ema Peternelj: Katja Mihurko Poniž: Vloga spolnih identitet pri razvijanju literarne competence.
  34. Ana Marija Pirc: Darja Pavlič: Novejša slovenska ljubezenska poezija in njen evropski kontekst.
  35. Matic Pišljar: Alojzija Zupan Sosič: Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica
  36. Robert Povirk: Janko Kos: Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta
  37. Manja Pranjič: Alojzija Zupan Sosič: Slovenska erotična pesem
  38. Ines Pruščević: Jožica Čeh: Med fikcijo in resničnostjo v avtobografski prozi
  39. Duša Race: Alenka Koron: Avtobiografija in naratologija: sodobne pripovednoteoretske kategorije v raziskavah avtobiografskih pripovedi.
  40. Martina Robinšak:Silvija Borovnik: Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder
  41. Teo Rozina: Miran Hladnik: Cvetje v jeseni
  42. Helena Rožencvet: Miran Štuhec Slovenska esejistika v presečišču biografskih in avtobiografskih vidikov
  43. Sergeja Seljak:Vita Žerjal Pavlin: Lirski cikel ali lirska pesnitev?
  44. Janez Skaza:
  45. Ana Sodnik: Milena Mileva Blažić: Mladinska književnost in različni mediji – primerjalna analiza Cesarjevih novih oblačil (novela, pravljica, radijska igra)
  46. Matic Stocca:
  47. Urška Štremfel:
  48. Miha Šubic:
  49. Jera Tavčar: Marijan Dović: Literatura in mediji v Jurčičevem času
  50. Nina Tramšek:Tone Smolej: Podoba Dunaja v slovenski književnosti
  51. Matevž Treven: Janez Vrečko: Problem (himnične) tragedije pri Slovencih
  52. Maja Urbanc:
  53. Ana Vidic: Blanka Bošnjak : Avtobiografskost sodobne slovenske kratke proze
  54. Maša Vidmar:
  55. Sara Vizler: Mateja Pezdirc Bartol: Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju
  56. Špela Vodeb:
  57. Nika Znidarčič:
  58. Nina Zupančič:
  59. Simona Žagar: Irena Avsenik Nabrgoj: Nasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in vzporednice z evropsko literaturo
  60. Kristi Žnidarčič: Tadej Troha: Socialistična in demokratična cenzura v Sloveniji: primer predstave Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki

Teme in datumi

uredi

17. 4. 2009

  • Miran Hladnik: Cvetje v jeseni. Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. 44. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 69—77.
  • Alojzija Zupan Sosič: Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica. Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. 44. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 87—96.
  • Milena Mileva Blažič: Mladinska književnost in različni mediji – primerjalna analiza Cesarjevih novih oblačil (novela, pravljica, radijska igra). Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. 44. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 102—108.
  • Tomaž Toporišič: Levitve slovenske drame in gledališča. Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. 44. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 60—68.


22. 4. 2009

  • Alenka Koron: Avtobiografija in naratologija: sodobne pripovednoteoretske kategorije v raziskavah avtobiogrfskih pripovedi. JiS LIII/3—4 (2008). 7—21.
  • Jožica Čeh: Med fikcijo in resničnostjo v avtobiografski prozi. JiS LIII/3—4 (2008). 23—35.
  • Blanka Bošnjak: Avtobiografskost sodobne slovenske kratke proze. JiS LIII/3—4 (2008). 37—51.
  • Miran Štuhec: Slovenska esejistika v presečišču biografskih in avtobiografskih vidikov. JiS LIII/3—4 (2008). 89—100.


29. 4. 2009

  • Katja Mihurko Poniž: Upodobitve jedi in jedcev v slovenskem leposlovju. JiS LIII/2 (2008). 21—32.
  • Irena Avsenik Nabrgoj: Nasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in vzporednice z evropsko literaturo. JiS LIII/2 (2008). 33—47.
  • Milena Mileva Blažič: Aplikacija teorij pravljic na primeru Lepe Vide v slovenski mladinski književnosti. JiS LIII/6 (2008). 37—56.
  • Dragica Haramija: Otroška književnost Lile Prap. JiS LII/6 (2007). 51—64.


6. 5. 2009

  • Silvija Borovnik: Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder. JiS LII/5 (2007). 53—62.
  • Janja Žitnik: Slovene Emigrant Literature as a Part of Slovene National Literature. Journal of Slovene Studies XXX/1 (2008). 3—24.
  • Marko Juvan: National and Comparative Literary Histories in Slovenia: Their Histories, Current Status and Prospects. Journal of Slovene Studies XXX/1 (2008). 25—38.
  • Alojzija Zupan Sosič: The Contemporary Slovene Novel. Journal of Slovene Studies XXX/2 (2008). 155—170.


8. 5. 2009

  • Tomo Virk: Zakaj je književnost pomembna? Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 3—13.
  • Aleksander Bjelčevič: Kaj je pesnik hotel povedati? Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 45—54.
  • Meta Grosman: Ali je književni pouk lahko prepričljiv za učence? Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 55—64.
  • Katja Mihurko Poniž: Vloga spolnih identitet pri razvijanju literarne kompetence. Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 91—97.


13. 5. 2009

  • Irena Novak Popov: Slovenske pesnice v literarni vedi in izobraževanju. Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 113—128.
  • Mateja Pezdirc Bartol: Specifičnost branja dramskih besedil. Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 149—157.
  • Marijan Dović: Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? PK XXXI/3. 9—20.
  • Tadej Troha: Socialistična in demokratična cenzura: primer predstave Pupilje papa Pupilo pa Pupilčki. PK XXXI/3. 95—101.


15. 5. 2009

  • Matjaž Kmecel: Odlomki iz Jurčiča. SR LVI/3 (2008). 305—311.
  • Gregor Kocijan: Kersnikovi literararniteoretski pogledi in literarnokritična merila. SR LVI/3 (2008). 313—330.
  • Tone Smolej: Podoba Dunaja v slovenski književnosti. SR LVI/3 (2008). 343—354.
  • Vita Žerjal Pavlin: Lirski cikel ali lirska pesnitev? SR LVI/3 (2008). 355—367.


20. 5. 2009

  • Marko Juvan: “Slovenski kulturni sindrom” v nacionalni in primerijalni literarni zgodovini. SR LVI/1 (2008). 1—17.
  • Matija Ogrin: O dveh verzijah romana S poti. Razlike, prikrite v vrsticah. SR LVI/1 (2008). 19—33.
  • Zoran Božič: Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje, nerazumevanje, oboževanje. SR LV/4 (2007). 653—674.
  • Janko Kos: Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta. SR LV/3 (2007). 447—461.


22. 5. 2009

  • Henry Cooper, jr.: Appreciating Prešeren's “Wreath of Sonnets”. SR LIV/(2006). 525—530.
  • Marijan Dović: Literatura in mediji v Jurčičevem času. SR LIV/(2006). 543—557.
  • France Bernik: Ivan Cankar in krščanstvo. SR LIV/(2006). 561—570.
  • Janez Vrečko: Problem (himnične) tragedije pri Slovencih. SR LIV/(2006). 609—618.


27. 5. 2009

  • Irena Novak Popov: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. SR LIV/(2006). 711—725.
  • Darja Pavlič: Novejša slovenska ljubezenska poezija in njen evropski kontekst. SR LIV/(2006). 727—734.
  • Alojzija Zupan Sosič: Slovenska erotična pesem. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 183—191.
  • Mateja Pezdirc Bartol: Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 193—201.


Ocene

uredi

Zaradi varstva osebnih podatkov lahko na tem mestu najdete končno oceno svojega referata ob številki indeksa. Ocena je sestavljena iz treh delov, to je iz ocene vsebine, oblikovanja znanstvenega aparata in stila pisanja s pravopisom.


Vpisna številka in ocena:

  • 18080001: 10, 9, 10
  • 18080066: 9, 9, 8
  • 18080100: 9, 8, 9
  • 18080102: 9, 10, 10
  • 18081463: 8, 9, 8
  • 18081255: 8, 7, 9
  • 18081531: 9, 9, 9
  • 18081539: 9, 7, 8
  • 18080578: 9, 9, 9
  • 18080624: 8, 8, 9
  • 18081573: 9, 9, 9
  • 18081579: 9, 8, 9
  • 18080638: 10, 10, 10
  • 18081587: 10, 9, 9
  • 18081842: 10, 9, 10
  • 18080687: 9, 9, 8
  • 18080697: 7, 7, 8
  • 18080755: 9, 10, 10
  • 18081605: 8, 9, 9
  • 18080775: 9, 10, 9
  • 18081610: 9, 9, 9
  • 18080908: 9, 8, 8
  • 18080927: 9, 8, 9
  • 18080931: 9, 8, 9
  • 18080961: 9, 8, 9
  • 18081642: 9, 8, 0
  • 18081027: 9, 9, 9
  • 18081665: 8, 7, 8
  • 18081275: 8, 8, 8
  • 18081447: 8, 7, 7
  • 18080361: 9, 9, 9
  • 18081495: 8, 8, 9
  • 18081585: 9, 9, 9
  • 18080704: 10, 10, 10
  • 18081604: 9, 8, 8
  • 18080017: 8, 10, 9
  • 18080334: 8, 7, 8
  • 18080363: 8, 9, 9

Asist. Andreja Ž. Urbas

Glej tudi

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uvod_v_študij_slovenske_književnosti_E&oldid=12300«