Erika Primc

Uvod v študij slovenske književnosti

Domače naloge

5. oktober

• Lojze Pesjan: Strašna povest. Št. 86 (17. april 1909). 86

12. oktober

Moj stik s slavistično revijo

Voham črke

vonj stare revije me pomirja
kot lesk
na razbitem koščku
vaze
in zato
vedno obstanem
ob prašnih straneh
ki širijo dimenzije
v katere se zapira novodoben človek
ki je mnenja
da ne potrebuje nič
drugega kakor izpolnjenost
ki jo bo seveda
brez križev in truda dosegel
zahvaljujoč se samemu sebi
vendar na koncu vedno jokajoč
ker je pozabil na tisto kar odpira srce

19. oktober

Kaj sem se naučila pri tipkanju

Včasih me bolijo oči

Torej; kaj sem se naučila pri tipkanju? Lahko bi rekla, da predvsem potrpežljivosti. Veliko raje sedim za knjigami, kot pa se mučim z računalniki. Tipkanja in soustvarjanja wiki zakladnice sem se zato lotila z najmanjšim možnim odporom, kar sem ga premogla. (A ga je bilo vseeno veliko.) Dobra vaja za mojo ponižnost, bi rekla. Prišla sem do precej (vsaj zame) zanimivega zaključka ...

Vsaki stvari, opravilu, dolžnosti, človeku, dogodku, rastlini, snežinki, koloradskemu hrošču ... moraš dati najprej vsaj priložnost za srečanje. Da vsaj malo okusiš, za kaj gre, preden v obupu in preziru zavijaš z očmi. V večini primerov tako ugotoviš, da v bistvu prav nič, česar se lotiš z dobrim namenom in voljo, ne more biti slabo. (Pod pogojem, da imaš pri sebi seveda toliko razčiščeno, da dobri nameni niso vprašljivi.) še toliko bolje pa je, ko ugotoviš, da v bistvu ne gre za 'kar nekej' in zapravljanje časa, temveč v mnogo pogledih za precej plemenito reč ...

In tako so ure, presedene za računalnikom in polne obupovanja nad novodobno tehnologijo, dobile nek smisel. Kdo pa bo skrbel za že na pol pozabljena besedila, ki so nekemu pisatelju pred mnogo leti v nekem trenutku pomenila vse? Kdo pa bo reševal življenja ubogim dijakom, ki se jim dan pred oddajo domačega branja ne ljubi iti v knjižnico in so neskončno hvaležni za obstoj wikivira? Kdo pa bo ljudem približal besede, za katere so se nekoč nekateri posamezniki tako trudili? (In kdo bo doštudiral slovenistiko?) Mislim, da smo lahko hvaležni, da lahko prispevamo le majhno vejico v ta mogočen roman, in se tega dela lahko lotimo z veseljem.

Čeprav me včasih še vedno bolijo oči.
In čeprav še vedno veliko raje v rokah držim knjigo.
In voham strani.

26. oktober

Moja vsakdanja literatura

Nisem ravno prežala na literaturo. Prežati pomeni čakati, da nekaj uloviš. No, pomeni tudi iskati. Če že kaj delam z literaturo, jo bolj iščem, kot čakam. Vendar ne v smislu iskanja in vohljanja okoli, kje se pojavlja, temveč bolj v tem, da sem vsak dan odprta, da jo najdem tam, kjer sem. In dejansko je tega kar precej. Literatura po mojem mnenju predstavlja kar dober del našega življenja, pogleda na svet, njegove obdelave, razmisleka in refleksije. Košček v mozaiku sestavljanja življenja v nekaj več. Morda pa celo droben košček okvirja.

Srečava se že ob jutranjem soncu.
Ko se v vonju kave srečam z Besedo.
Ko prijazen dobro jutro privzdigne zaveso
in ko dobra soseda z nasmehom odpre polkna.
Srečava se na cesti, ko se spreminjaš v zeleno.
V pogovoru neznancev ob faksu
(ko vem, da se spodobi biti naglušen).
Z vonjem knjige me povabiš na čajanko
in z okusom solze mi govoriš, da pomaga, če ob nekom samo sem.
Prek črke v seznamu plemenitiš ure na faksu
in krajšaš časovne pasove.
Preobražena v verz,
zapeta v pesmi,
le kratek vzklik
ali morje tišine,
dokler se dan konča v objemu Besede,
ne dovolim, da te pogoltne nema tišina.

16. november

Slovlit, ki odmeva Za forum Slovlit sem izvedela šele na faksu, prej sploh nisem pomislila, da taki forumi obstajajo. Ko sem ob prvem obisku preživela šok ob, po mojem mnenju, grafično neprivlačni strani (vendar se zaradi odsotnosti kompetentnosti za tovrstna področja raje ne bom pritoževala), sem ugotovila, da forma ne pogojuje vedno vsebine. Preletela sem zadnjih nekaj objav in ugotovila, da je to odlično mesto, kjer lahko spremljam aktualno dogajanje na področjih, ki me zanimajo. Razveselila sem se množice vabil na različne razprave, predstavitve in ostale dogodke, saj bom z njihovo pomočjo gotovo težje zgrešila kaj zanimivega. Vsekakor se mi zdi tovrsten forum dobra in uporabna ideja in ga bom ob kakšni minuti premora med vrsticami literature z veseljem odprla.

Ker mi nismo le številke

Zadnja objava, ki sem jo prebrala, se nanaša na novouvedeni zakon o varovanju osebnih podatkov GDPR. Sicer se nikoli nisem zares poglabljala v tovrstne zadeve, niti ne poznam vsega, kar stoji v ozadju take odločitve. Vseeno pa se mi zdi to stvar, ki se nas tako ali drugače vseh precej tiče. Gotovo je do neke mere varovanje zasebnosti potrebno. Smo pač ljudje in potreba po varnosti je po Maslowu takoj za organskimi potrebami. Gotovo to lahko potrdijo tudi naše izkušnje; trenutki, ko nas strah zaradi različnih razlogov tako ohromi in zapre vase, da se ne moremo osredotočati na nič drugega. Ko smo živeli še v jamah in se med čakanjem sosedove pomoči še skrivali pred mamuti, je bilo to morda bolj plastično izrazito. Očitno pa tudi v današnjem svetu obstajajo plenilci, ki nas ogrožajo. Še premalo se zavedamo, kako zelo smo lahko hvaležni za trenutne razmere, v katerih živimo. Ravno v tem trenutku se nekje nekdo trese za življenje svoje žene, očeta, otrok; nekdo joče, ker je videl padlega prijatelja; nekdo drug za zaklenjenimi vrati tiho čaka in upa, da v njegovi kleti ne bodo odkrili za državo ogrožujočega kriminalca, ki je pravzaprav njegov bratranec, ki še vedno verjame v vizijo boljšega sveta ... Nam pa je fizična varnost skoraj popolnoma samoumevna – zopet ta beseda, zaradi katere se tolikokrat osredotočamo na nerelevantne stvari. Ker nam je nekaj samoumevno, se s tem ne ukvarjamo več, pozabimo na hvaležnost in nas zadane šele, ko je samoumevnost tako ali drugače prekinjena. Ne pravim, da je narobe, da je varnost samoumevna; po mojem mnenju bi se morali truditi, da bi bilo tako povsod po svetu. Pri nas je situacija malo drugačna ... Mislim, da bi se bilo dobro prevprašati kdo, kaj in zakaj nas ogroža. Logično je, da zaklenem stanovanje, preden grem zdoma, ključavnica na kolesu mi daje vsaj vtis, da moj stari ljubljenček ne bo končal na drugem koncu Ljubljane, ker bi ga nekdo ravno v tistem hipu potreboval. Na oglasno desko mi ni potrebno obešati slik mojega prikupnega zajčka, prav tako se lahko zavestno odpovem oznaki lokacije, kjer sem preživela nepozaben vikend. Vse to se sliši že nekako banalno in ... samoumevno. Ali isti logiki sledi tudi želja, da se moje ime zamenja s številko? Moje ime je pač moja zasebna lastnina, ne morem dovoliti, da ga ostali kar tako vnemar obešajo na sezname in razglašajo, kdo sem. S tem izrecno škodujejo ... Čemu? Moji edinstvenosti in nesamoumevnosti med milijon drugimi? Nova kultura novega človečanstva z ljudmi ni dovolj človečanska. Morda bi bila s številkami bolj?

Nova pisarija

Odmevi

Pismenost

Hvaležna sem, da živim v kulturi in času, kjer je osnovna pismenost − znanje branja in pisanja − nekaj samoumevnega. Ne predstavljam si življenja brez knjig. Bilo bi nekam prazno …

Hvaležna sem tudi za ves razvoj tehnologije in hiter napredek informacijske družbe. Omogoča nam obilico reči in olajšuje delo na različnih področjih. Tudi brez vseh tehnoloških pripomočkov in hitrih povezav do podatkov, ki jih potrebujemo, si življenje dandanes težko predstavljam.

Hkrati pa se mi zdi, da včasih s poudarjanjem informacijske družbe malo pretiravamo. Osebno sem še vedno človek, ki ima v rokah najrajši fizično knjigo, ki uživa v obračanju listov ter vonju črk. Ne potrebujem vsega takoj, ne potrebujem vseh informacij. Raje se ustavim ob eni in zanjo najdem mesto v svojem življenju. Ja, v redu; biti na tekočem z dogajanjem v svetu, biti vedno in povsod dosegljiv in stopiti v stik s komer koli, kjer koli na svetu pač že je, imeti dostop do obilice informacij in podatkov z vseh možnih področji … Nimaš več izgovora, da ne bi vedela? Vsa literatura je dostopna na spletu? No, kar preverite, saj vse piše na naši spletni strani. Občutek imam, da nas pritisk paradigme današnjega časa v mnogo pogledih razčlovečuje. V prvi vrsti sem še vedno človek. Z biološkim telesom, ki preprosto ne zmore večurnega gledanja v ekran, ter še s tistim nekaj več v sebi, ki se ne more zadovoljiti le s tem, kar mi ponuja današnja visoko razvita informacijska družba. Čeprav sem zelo hvaležna za vse, kar nam dandanašnji razvoj omogoča, je ne bi postavljala na piedestal.

Seveda pa moj odnos do vsega do sedaj prebranega v Novi pisariji ni negativen. Pravzaprav se mi zdi večina poglavij prav zanimivih, saj se s podobnimi področji nisem še nikoli zares ukvarjala. Prav je, da sem kot aktiven član naše družbe o tem vsaj malo informirana.

Predvsem se mi zdi zanimiv koncept Wikijev, saj so se mi vedno zdeli le neki ne rares zanesljivi viri, ki sicer zelo privlačno, a žal od vseh profesorjev odsvetovano , ponujajo precej uporabnih informacij. Sama ideja, s katero nastajajo, je res plemenita. Vesela sem, da obstajajo ljudje, ki imajo upanje v dobre ljudi in sodelovalno ustvarjanje za skupno dobro. Hvaležna sem, da sem lahko del tega.

Poglavja o izbiri teme se bom prav gotovo še večkrat spomnila, čisto v vsakdanjem življenju. Iz vsake možne izbire, za katero se odločimo, lahko nastane nekaj dobrega, ne glede na to, za katero se odločimo. Konec koncev velikokrat res ni ključnega pomena, za kaj se odločimo, temveč kako to stvar izvedemo. Vredno zapomnitve.

Ob poglavju o usodi avtorstva sem se vprašala, če smo ljudje že od nekdaj taki egoisti, ali smo to postali tekom evolucije (morda takrat, ko smo se ločili od opic?). Biti avtor gotovo nekaj pomeni in ni majhna stvar. Ne zmore kar vsak na prepričljiv in dober način predstaviti svojega mnenja ali nam podati nekih informacij tako, da jih bomo takoj z razumevanjem sprejeli. Vendar si nikoli nisem mislila, da bi se za podpisom skrival egoizem. Stvar se močno prepleta z namenom avtorja, da je besedilo sploh napisal. Zaradi ubeseditve same, sporočila napisanega ali zaradi sebe?

Ostaja mi tudi vprašanje, kako je prišlo do tega, da tako težko sočasno uskladimo pravico do informiranosti in do zasebnosti. Bi morali biti informirani o nečem, kar se nekomu zdi zasebno? Ali lahko tudi z ohranjeno zasebnostjo informiramo družbo o rečeh, ki so zanjo relevantne? Ljudje tako hitro zamešamo vse skupaj, nekaj javno objavimo in se hkrati želimo skriti za nekom drugim … Kdo bi nas razumel?

Ob spoznavanju sveta avtorjev in založb, zakonodaje in licenc ter ob razmišljanju o spreminjanju družbe počasi ugotavljam, da ima večina težav, tudi v strokovnem in študijskem svetu (pa naj bo družba jamska ali informacijska), izvor v človekovem egoizmu in grabljenju materialnosti zase. Koncept množičnega uma, s sodelovanjem in zaupanjem nastala Wikijina spletišča, ideja civilizacijsko razvite družbe, ki dela za širjenje znanja kot javnega dobrega, mi pomagajo pri prebijanju skozi strani Nove pisarije. Počasi bo tudi za kranjske Muze prišel zlati vek. (Bo morda za zlati prosti dostop založila država?). Kakor koli že; hvaležna sem, da lahko pri tem sodelujem in dodam vsaj kamenček na pot k skupnemu cilju. (Vendar še vedno raje voham knjige, kot pa sedim za ekranom in izgubljam živce z računalniki. No ja, dobra vaja za človekovo ponižnost. Baje, da je tudi to potrebno in dobro.)

Kredibilnost

Moj novi najboljši prijatelj in zaveznik Fran mi je prijazno razložil, da je aktivizem enako kot delovanje, dejavnost. V Novi pisariji pa je obravnavan malo bolj ozko, z negativno konotacijo. Morda pa res ni na mestu v znanstvenih razpravah. Če se preveč usmeri v en cilj in pozabi pogledati okoli sebe?

V tem poglavju sem naletela celo na citat, ob katerem sem pomislila, da bi si ga bilo vredno zapomniti. (Tako, za življenje, ne za izpit.) "Tistega, ki mu zaupamo, naše zaupanje zavezuje, da deluje bolje, kot bi morda sicer." Dejansko se včasih premalo zavedamo, kako s svojim bivanjem vplivamo na bivanje sočloveka. Razsežnosti skupnega življenja so nedoumljive ...

"Tveganje je pogoj kreativnosti." — Kaj pa zate predstavlja tveganje v vsakdanjem življenju?

Pojmi

• funkcionalna pismenost — izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v naši kulturi
• podjetnost — udeležba pri produkciji informacij, kulturna kreativnost; mar za to, da čim več ljudi piše, objavlja
• wikivir — od 2006 skladišče slovenske lit. klasike v javni lasti; namen: digitalizacija in korektura del, ki bi drugače izginila, jih narediti javno dostopna, kvalificirati čim več kompetentnih piscev
• množični um ali pametna množica — način organizacije znanja v inf. družbi; znanje, pri katerem sodelujejo neposvečeni, pogosto anonimni posamezniki, je javno dostopno, se stalno izpopolnjuje; namen: korist za vsakega člana skupnosti
• Wikipedija — metafora novodobne organizacije vednosti; zadnja v vrsti šprizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človekovega znanja
• kategorije (na Wikijih) — mesto v hierarhiji znanja
• Glej tudi (na Wikijih) — sorodna gesla
• copyright — zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli medijo pred zlorabami (nepooblaščeno razmnoževanje, distribucija, nedovoljena javna izvedba ali predelava, objava izvedenega dela)
• creatice commons — ustvarjalna gmajna; alternativa copyrighta pri digitaliziranih besedilih; cc licence
• attribution, priznavanje avtorstva, BY — delo se lahko kopira, prikazuje ..., mora se navesti avtorstvo tako, kot je določeno
• share-alike, deljenje pod istimi pogoji, SA — razširjanje le pod identično licenco, kakršno ima izhodiščno delo
• non-comercial, nekomercialno, NC — deljenje, razširjanje ... le za nekomercialni namen
• no derivate works, brez predelav, ND — dovoljeno razmnoževanje, razširjanje ..., predelava ni dovoljena
• Creative Commons Attribution 4.0 Internacional License — najnovejša cc licenca; prosto dostopna dela le z enim pogojem - uporabnik mora navesti avtorja
• free culture — uporabniki lahko spreminjajo naše delo
• materialne avtorske pravice — povzročena finančna škoda avtorju
• moralne avtorske pravice — odsotnost ali nekorektnost citiranja, posnemanje ali drugačno prisvajanje dela brez povzročene finančne škode
• poštena raba — neprofitna raba, avtorju ni povzročena nikakršna škoda, uporabnik dela v dobri veri, da nikomur ne škoduje
• open access, OA — prosta dostopnost virov za splošno publiko, svobodna dosegljivost znanstvenih podatkov na spletu
• free content — prosta vsebina; dovoljuje spreminjanje
• open data — prosti podatki; niso podrejeni copyrightu
• open knowledgeable — odprto znanje; širše kot podatki
• open education odprto izobraževanje
• open source — odprta koda; svobodno razširjanje programske opreme
• open research — odprto raziskovanje
• open science — odprti podatki, metode, orodja za transparentno, reproduktibilno, interdisciplinarno raziskovanje
• free OA — prost dostop; brezplačna dostopnost besedil na spletu, za katera je avtor materialne pravice prenesel na založbo, licenca c
• open OA — odprt dostop; brezplačna dostopnost besedila na spletu, avtor je obdržal avtorske pravice, licence cc
• prosti dostop — časovno, krajevno neomejena in brezpogojna dostopnost za vse; kdor koli, kjer koli, kadar koli
• zlati prosti dostop — gold access; zagotovi založnik, plača avtor ali inštitucija
• zeleni prosti dostop — green OA; zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij
• sivi prosti dostop — grauer weg; spletna dosegljivost težje dostopnih publikacij (diplome, doktorati, konferenčna poročila, izvlečki)
• hibridni dostop — poleg zastonj spletnega dostopa obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije; za večjo uporabnost)
• zakasnjeni prosti dostop — v prosti dostop pride zakasnjeno, npr. eno leto po objavi
• platinasti prosti dostop — avtor nima stroškov, krije jih nekdo tretji (inštitucija, država, mecen)
• ROARMAP — Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Polices; seznam akademskih inštitucij, ki delujejo v duhu prostega dostopa
• predatorske založbe — predatory open access publishing; znanstvene revije, članke postavljajo na splet po zlatem prostem dostopu; avtor plača minimalne stroške objave, za bralca je zastonj
• Nacionalni portal odprte znanosti — spletišče, kjer so zbrani slovenski akademski repozitoriji
• SlovLit — spletni forum, odprtega značaja; omogoča strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni stroki
• humanizem — zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta
• kredibilen — ki je verodostojen, vreden zaupanja
• aktivizem — socialni koncept; kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju
• kritična distanca — nas odpira za stališča in interese drugega; blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav
• kritična refleksija — odmik od predmeta opazovanja, nuja za humanizem
• kritično mišljenje — nezaupljivost; dvom v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše

Slovarček neznanih besed

• defetizem — mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• deklarativno — temelječe na besedah, ne na dejanjih
• konsenzualno — soglasno
• ekspertiza — izvedensko mnenje, poročilo
• arbiter — oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
• konfiscirati — odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti; odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči
• intenca — težnja, nagnjenje, usmerjenost
• tavtologija — opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje (lit.); sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt (filoz.)
• egalitarizem — nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• eskalirati — načrtno, postopno širiti vojno na omejenem področju, stopnjevati vojno
• konstitutiven — ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben
• imanenten — ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji; ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije
• sublimen — vzvišen, plemenit
• anahronizem — pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
• blagodat — sreča, blagoslov, dobrina
• diseminacija — razširjenje bolezenskih klic po telesu
• reprodutibilen —
• manipulabilnost —
• repozitorij — prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• embargo — prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• inercija — stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti, lenobnost, nedelavnost (knjiž.); lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti, vztrajnost (fiz.)
• renomirati — hvaliti, slaviti (knjiž.)
• indeksirati — označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov
• diletantizem — nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• impresum — kolofon, podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• diletant — kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo; amater
• legitimiteta — upravičenost, temelječa na pravni podlagi
• humboldtovski —
• uzurpacija — nezakonita, nasilna prilastitev
• redukcionizem — enostranska, ozka obravnava problemov
• antagonizem — nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• kliktivizem —
• apoliničen — skladen, umirjen
• politizirati — vnašati politične elemente, vplive v kaj; govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih
• nepotizem — dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom; preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov
• lamentacija— tožba, tarnanje
• propozicija — trditev, predpostavka; določila, pogoji
• famulus — služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
• analfabetizem — neznanje branja in pisanja; nepismenost