Vverbovsek

Domače naloge

1. DOMAČA NALOGA: Resignacija (Ivan_Podržaj)

2. DOMAČA NALOGA: Utopija ...

Utopija pomeni zamisel idealne družbene ureditve ali idejo o sistemu sveta v prihodnosti, ki pa ni mogoč. Thomas More je leta 1516 objavil knjigo Utopija. Zamisli utopične družbe je sledil pojem in koncept antiutopičnega.

Človek kot posameznik nemalokrat stremi k popolnosti, ker pa je ta nedosegljiva človeku samemu zaradi njegove narave, se je to mišljenje obrnilo k družbi kot ureditvi – bi v popolni družbi tudi človek dosegel svoj ideal ali pa bi se v njej indivuduum izbrisal? Meja med utopičnim in antiutopičnim se mi zdi s tega vidika zelo tanka. Ideje in samo razmišljanje o utopiji in njenemu nasprotju – antiutopiji – obstajajo, ker današnja družba danes, pa tudi v preteklosti ni bila nič od tega, čeprav bi lahko rekli, da se je temu v posameznih aspektih približala.

Antiutopija, distopija ali negativna utopija je nasledila utopijo in v svoji vsebini za človeško usodo prinaša pogubo. Ni le del literature in fikcije, pač pa širše realnosti, povezuje sociološke, zgodovinske in eksistencialne vidike sveta. Antiutopije so zasnovane na bliskovitem tehnološkem napredku, ki pa predstavlja predvsem negativne posledice in postopno uničenje posameznika.

3. DOMAČA NALOGA: ogled in refleksija o predavanju Mirana Hladnika "Popravljalci sveta"

po informacije hodimo na spletno stran google npr. koliko milijard ljudi na svetu
Poznamo več delitev: na moške in ženske, stare, mlade
na skupino ljudi, ki so zadovoljni z življenjem takšnim, kot je, bi ga radi samo užili - njihovo geslo je carpe diem ali PUSTITI BITI (naj bo kakor je)
npr. "Želela je samo živeti." Drago Jančar: To noč sem jo videl; Veronika Zarnik živela v nesrečnem času, ki je od nje zahteval drugačno obnašanje
in na skupino ljudi, ki so nezadovoljni ali bolje rečeno mislijo, da se na tem svetu da popraviti še marsikaj, kar je narobe na boljše

Načinov popravljanja, izboljševanja sveta je veliko:
najbolj učinkovit način v zgodovini bila vojna

"S tistimi, ki preživijo v tej vojni, gremo s svojim socialnim eksperimentom naprej."

vojna ni več "popularna" za Slovence, ker si sovražnika, ki bi jim stal na poti do boljšega sveta niso mogli privoščiti
France Prešeren ponudil drugačen način za preživetje, "kar prihaja od tujcev ni vse zlo, potrebno je to od njih prevzeti"

npr. to počel Prešeren sam - prevzel eminentne pesemske forme, jih vpeljal v slovenščino, postavil slovensko literaturo na kulturni zemljevid sveta

in njegovi junaki, liki: Črtomir sprejel sovražno krščanstvo, postal celo duhovnik

svet popravljamo danes na kulturnem področju
definicija kvalitete življenja = imeti čim več kulturne izvire (danes so raznovrstne) na razpolago

Kako lahko jezik prispeva k našemu kulturnemu blagostanju, k naši kvaliteti življenja, k našemu popravljanju sveta?
na svetu okoli sedem tisoč jezikov
slovenščina spada statistično gledano med velike jezike (več kot milijon govorcev)

Koliko jezikov od 7000 bo preživelo?
16 velikih jezikov v comfort zone
85 vitalnih jezikov, med njimi tudi slovenščina (ni jim treba skrbeti za preživetje, vsa možna orodja imamo za bodočo kulturno eksistenco)
90 jezikov z nejasno usodo

eden izmed kazalcev ali indikatorjev jezikovne kulture razvitosti = število in kvaliteta člankov na Wikipediji

Wikipedija:

ni le vir informacij
tudi prostor, kamor informacije dajemo in se dogaja nekaj prelomnega za našo civilizacijo - gre za pravo kulturno paradigmo
ponuja možnost za kreativno udeležbo, kar bilo v preteklosti dano le redkim

Princip Wikipedije:

prispevaj vame!
neodvisnost od profita in ideologij
zastonj (ker zanjo delamo zastonj)

Prešernovi verzi Elegije svojim rojakom, ki bili kritični do slovenskega zaslužkarstva "Kranjc, ti le dobička iščeš ..."

več kot avtorjev članka, boljša kvaliteta
ta medij veliko samorefleksije (pogovorna stran)
transparentnost do zadnje vejice (kdaj, kdo, kaj ... vse dokumentirano)

Urejanje Wikipedije in prispevanje vanjo je popravljanje virtualnega sveta. To je lep zgled, kako bomo popravili napake v vsakdanjem življenju (kamenček po kamenček)

Refleksija:

Vsa svoja leta šolanja sem bila prepričana, da so v Wikipediji nezanesljivi viri. Le redko smo jo lahko tudi navedli kot bibliografijo in jo citirali. Prav zato sem se je začela izogibati in brskati po drugih spletnih straneh.

Šele zdaj na Slovenistiki pa sem dobila vpogled v Wikipedijo z druge perspektive, ki je (se mi zdi) veliko bolj resnična in verodostojna. Presenetljivo je, da so nas še v gimnaziji odvračali od nje (neupravičeno).

Ob poslušanju predavanja sem se seznanila z nepričakovanimi podatki o številčnosti člankov v slovenščini. Bila sem tudi pozitivno presenečena, da se moj materni jezik uvršča v skupino velikih jezikov.

Koncept oziroma ideja Popravljalcev sveta predstavljena v videju me je navdušila in povzročila, da tudi sama pomislim kako prispevati kamenčke v mozaiku. Predvsem Wikipedija je priročen in dostopen (če imaš na razpolago internet in elektronsko napravo) pripomoček za to ravnanje, ki bi ga brez dvoma ljudje lahko dojemali kot poslanstvo - sodelovanje pri popravljanju sveta in biti sam "Popravljalec".

Čeprav so napovedi po analizi za slovenščino in njeno kulturno eksistenco vzpodbudne, pa to ne pomeni, da bi mi kot dediči in nadaljevalci slovenščine lahko “zaspali”. Potrebno je ohraniti že napisano in aktivno delovati v prihodnosti, da bo slovenščina imela tudi dela, članke, zapise, ki bodo refleksija času.

S popravljanjem virtualnega sveta, bomo mogoče storili tudi korak proti boljšemu svetu zunaj virtualnega. Še veliko je treba namreč postoriti in se ne zadovoljiti in resignirati s stvarmi v svetu kot so trenutno. Verjetno je utopično razmišljati o povezavi kulture in jezika s carpe diem, pa vendar - Užijmo dan in dovolimo, da ga bo tudi kultura, današnji in prihodnji. Wikipedija se zdi trenutno korak v pravo smer.

4. DOMAČA NALOGA: Slavistična revija

Slavistična revija je slovenski znanstveni časopis za jezikoslovje in literarne vede. Prva številka revije je izšla leta 1948. Njen urednik je bil Anton Ocvirk. Od leta 1967 Slavistično revijo izdaja Slavistično društvo Slovenije, bralcu pa danes revija ni dostopna le v tiskani temveč tudi v spletni obliki, kar pomeni večjo dostopnost bralcem, da se seznanijo z njo. Menim, da se na tak način približa tudi širšemu krogu ljudi, ki ni tako ali drugače zainteresiran za to akademsko smer, ampak jih zanima le določena razprav iz različnih razlogov.

3. številka 64. letnika Slavistične revije, izdana september - oktober 2016, obsega strani: 217-408. Vsebuje deset razprav.

Ko sem odprla in listala po reviji, bi lahko rekli, da sem se prvič zares "soočila" s stroko. Všeč mi je, da ima tako članke literarnovedne narave kot jezikovne (za vsakega bi se torej v posamezni številki našlo kaj).

Čeprav je ta številka revije večinoma v slovenščini, so posamezni deli, odstavki, strani v angleškem in ruskem jeziku.

5. DOMAČA NALOGA: Obravnava literarnovednega članka iz Slavistične revije

Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo

Mateja Pezdirc Bartol predava slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča zlasti na sodobno slovensko dramatiko, iz tega področja je tudi doktorirala. Sodeluje pri slovenskem gledališkem portalu SiGledal.

V članku avtorica na podlagi 37 dramskih besedil 15 avtoric analizira sodobne slovenske dramatičarke po letu 2000 in povzame pojavnost le teh v 20.stoletju.

Poleg Luize Pesjak in Zofke Kveder so bile pomembne še Marija Kmet, Manica Koman, Silva Trdina, Marija Fele, Marija Mijot, Matilda Košutnik, Ilka Vašte, Manica Lobnik, Tanja Drmec, Ljuba Prenner, Mira Mihelič, Alenka Goljevšček in Draga Potočnjak.

6. DOMAČA NALOGA: Literarni zgodovinar Janez Vrečko

Wikipedijski članek je sestavljen iz petih poglavij: Življenje in delo, Izbrana bibliografija, Nagrade in priznanja, Glej tudi, Zunanje povezave.

Janez Vrečko je slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik. Rojen je 9. aprila 1946 v Ljubljani.

V poglavju Življenje in delo je napisana biografija – leta 1966 se je vpisal na Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1974 diplomiral in za diplomsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Hkrati je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Leta 1978 je magistriral na temo mimetična in nemimetična poetika. Doktoriral je leta 1986 pa (Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem). Leta 1978 se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, od leta 2002 je redni profesor. Predava tudi na drugih slovenskih univerzah, prav tako je kot gostujoči profesor deloval na več evropskih univerzah (München, Zagreb, Beograd, Katowice, Bruselj, Salzburg, Peterburg in Dunaj).

Raziskuje evropsko in slovensko zgodovinsko avantgardo – zlasti Kosovela in ruski konstruktivizem –, poglablja se v zgodovino epa, tragedije in romana od antike dalje, proučuje temeljne literarnoteoretske pojme kot so mimesis, inspiracija, katarza ter teorijo in zgodovino moderne evropske lirike od Baudelaira naprej.

Poglavje Izbrana bibliografija je razdeljeno na 5 podpoglavji – Monografije, Deli monografij, Deli knjig, Gledališki listi, Članki. Podpoglavje Članki se deli še na tri dele glede na obdobje objave. Tudi fotografija je del članka.

Stran je leta 2006 ustvaril uporabnik Klemen Kocjancic. Nazadnje je bila stran urejena 24. aprila 2021, vsega skupaj 76-krat. Na stran se povezuje 15 drugih strani, ima manj kot 30 spremljevalcev. V zadnjem mesecu je bila ogledana 38-krat.

7. DOMAČA NALOGA: O avtorjih in romanih v bližini mojega kraja glede na Geopedijo

S pomočjo Geopedije sem blizu svojega kraja našla spomenik pisatelja Vladimirja Levstika. Njegov spomenik (steber) se nahaja pri Andražu nad Polzelo, pri nekdanji Jelovškovi lipi na razpotju vaških cest. Postavili so ga jeseni leta 2018 v spoštljiv spomin ob 100-letnici izida povesti Gadje gnezdo. Steber krasi pisateljev citat iz povesti Gadje gnezdo, ki je izšel leta 1918, "Nihče ne iztrebi naroda, ki bo segal, trdno zaraščen v svoji zemlji, z duhom do najvišjih zvezd."

8. DOMAČA NALOGA: Članek na Wikipediji, ki potrebuje lekturo (Potapljanje na vdih)

Za svoj prvi poskus lektoriranja članka sem izbrala geslo, ki zame vsebuje zanimivo tematiko. Predvidevam, da bo zaradi tega iskanje napak (in popravljanje) lažje, hkrati pa bom izvedela še kaj novega o tem športu.

V geslu sem našla pravopisne napake (največkrat je to bila manjkajoča črka j v besedi potapljanje, manjkajoča vejica).

Ponavljajoča beseda

Pravopisna napaka

Pika nadomesti vejico

Manjkajoči črki

Vejica

9. DOMAČA NALOGA: državni Register kulturne dediščine

V registru sem našla marsikaj, osredotočila sem se na lokacijo mojega doma in rojstnega kraja. Naletela sem na Joštov mlin v Medlogu, Kristin dvor v Celju, Luhnovo kmetijo, Samčev vrt, Kraj zasramovanja partizanov, Obrambni stolp na Razlagovi ulici v Celju in Janičeva kapela. Našteti objekti v Registru trenutno še nimajo fotografije.

Joštov mlin sodi med spominske objekte in kraje in v podzvrst profane stavbe. Objekt obsega dvonadstropno poslopje z mlinom in stanovanjskim delom. Na Ložnici je že leta 1436 stal mlin, ki ga je celjski grof Friderik II. podelil vitezu Joštu Soteškemu. Med vojno je bil mlin pomembno zbirališče komunistov in njihovih simpatizerjev. V noči med 31.12.1939 in 1.1.1940 kraj druge konference KP Slovenije. Stavba se nahaja v Medlogu, stoji na ravnini severno od magistralne ceste Celje - Žalec 19.9.2001 so ga vpisali v register.

Janičeva kapela stoji sredi Babnega. Uvršča se med sakralne stavbe. Kapela ima dvokapno streho s strešnim stolpičem in bogato, v neorenesančnem slogu oblikovano fasado. Zgrajena je bila leta 1918 v zahvalo za vrnitev nekaj vaščanov iz vojne.

Kraj zasramovanja partizanov v Celju sodi med spominske objekte in kraje. Spominska plošča označuje Zid med Narodnim domom in Knežjim dvorcem kot kraj zgodovinskega dogodka, ob katerem so 15.11.1942 Nemci zasramovali ujete in mrtve partizane ter aktiviste. Na zid je pritrjena spominska plošča, odkrita leta 1952.

Celje, Kraj zasramovanja partizanov 01. jpg

10. DOMAČA NALOGA: V Zbirko naložiti svojo fotografijo izbranega spomenika iz RKD

V Zbirko Wikimeda commons sem naložila fotografijo v bližini mojega kraja:

Kraj zasramovanja partizanov v Celju

Slika Janičeve kapele

11. DOMAČA NALOGA: Slovlit

V arhivu Slovlit sem našla obvestilo, ki je bilo leta 2005 odposlano na moj rojstni dan. Sporočilo je 10.4. odposlal Marko Jesenšek. Vsebina govori o vabilu na mednarodno konferenco o Cirilu in Metodu - Slovaška in Evropa (Cyrillius and Methodius - Slovakia and Europe), ki bo potekala od 25. do 29. maja 2005 na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Trnavi (Slovaška).

Link do sporočila z naslovom Mednarodna konferenca o Cirilu in Metodu

Nova pisarija

Uvod

priročnik primeren predvsem za študente slovenistike pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti
predstavlja nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik, namenjenega starejšim generacijam študentov, ta skrbel za standardizacijo strokovnega pisanja med slovenisti in humanisti
pri gradivu je bilo potrebno zaradi prehoda s papirja na zaslon veliko spremeniti in dopolniti
pismenost je v Vodnikovih časih pomenilo slovnico, danes pa si jo razlagamo kot znanje branja in pisanja oz. znanja (digitalna, medijska, funkcionalna, informacijska, čustvena, kulturna pismenost ... )

Prešernova Nova pisarija

Naslov knjige temelji na Prešernovi satirični pesnitvi s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.
Prešernova pesnitev obsega 47 tercin (141+1 verz). Gre za pogovor med učencem in učiteljem, ki odgovarja. Prešeren ironizira nasprotnike svoje poetike, Jerneja Kopitarja in Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja in cenzorja Jurija Pauška.
Čas okrog 1830 je primerljiv s časom okrog 2010, kljub temu da sta delež pismenosti in njun značaj zelo drugačna.

Pismenost

Obvladovanje jezikovnega sistema za pisno komunikacijo
Sprva domena elit, pri nas z uvedbo obveznega šolanja (konec 18. stoletja) to možnost dobi vsak
Danes je nepismenost (ali polpismenost) nespodobna
Pojem pismenosti se spreminja (ker praktično le še redko kdaj pišemo z roko)
Pismenost danes je sposobnost iskanja, razumevanja, tvorjenja in posredovanja informacij
Zmožnost uporabe elektronskih naprav še ne pomeni digitalne pismenosti
Vse večja vloga bralcev/poslušalcev/gledalcev v medijih – interaktivnost
Več vrst pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška itd.)
PISA – testi pismenosti
Novodoben pojem pismenosti širi demokratičnost
Majhen delež aktivno pišočih (pismenih) državljanov (če ne štejemo e-poštnih sporočil in podobnih oblik)
Pisanje je nizko cenjeno
Nezaupanje v vse, kar prihaja od izobraženih
Če je podjetnost = kreativnost, kreativnost pa je pisanje in objavljanje, bi se morali zavzemati za večjo podjetnost populacije

Informacijska družba

Informacijska družba - ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo za njeno utemeljevanje in refleksijo uporabljamo koncepte npr. participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, ipd.
Tiskana knjiga je reprezentirala starejše oblike komunikacije in obenem simbolizirala nacionalno organizacijo skupnosti
Artikuliralo se je skozi rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo. Najpogostejša vzajemna očitanja in predsodki so: Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura. Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja. Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo. Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati. Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga). Tisk je dražji. Draga je le elektronska infrastruktura. Verodostojna informacija je le tiskana informacija. V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo. Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos. Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo. Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.
Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna. Kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom. Ljubitelji trdijo, da knjiga vendarle ne bo nikoli umrla in tudi ne bo. Vendar je njena civilizacijska vloga marginalizirana. Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel

Wikiji

Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem so lahka dostopnost (z iskanjem informacij ne izgubljamo časa, ker se Wikipedija pojavi na vrhu zadetkov), voluntarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja), kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline) in tesnejši stik z realnostjo, ki vključuje upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in interesov in nagovarja k jasnemu in jedrnatemu, torej enciklopedičnemu izražanju.
Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) - žargonski izraz za skupek spletišč, so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Splet vidijo kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo.
Wikimedijina spletišča zajemajo spletno enciklopedijo Wikipedijo (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.) Wikivir se uporablja za stara besedila v javni obloasti, Wikiknjige za naše knjige in priročnike, Wikiverzo za seminarje, projekte in predavanja,m itd.
Wikiji - spletna računalniška tehnologija druge generacije. Družbo jim delajo blogi in drugi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja in jim je skupna možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij. Na Wikipedijo ne gremo samo zato, da bi si pomagali s tam zbranimi informacijami, ampak zato, da bomo tja tudi kaj prispevali.
S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji). V 16. stoletju se je lestvica kulturnih nacij oblikovala glede na obstoj biblije v nacionalnem jeziku. Prej ko je jezik dosegel tisto razvojno fazo, ki je omogočila prevod svetega pisma, višje na lestvici se je znašel; slovenščina je bila leta 1584 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena biblija. V 19. stoletju je bilo za status kulturnega jezika nujno, da premore epsko pesnitev; Prešernov Krst pri Savici je leta 1836 izpolnil to zahtevo za slovenščino.
Na lestvici jezikov na Wikipediji – jezike razvršča tudi po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti – je slovenščina trenutno okrog 40. Mesta. Po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v 2. skupino, ki ima ime vitalni jeziki. V prvi skupini je 16 svetovnih jezikov, t. i. comfort zone, ki se jim ni bati za preživetje, tretjo skupino z imenom border line pa že sestavljajo jeziki, 90 po številu, z nejasno prihodnostjo. Na svetu je sicer precej več jezikov, nekako 6500, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti, ki se ne pišejo (nimajo slovnic, slovarjev, knjig, kaj šele digitalnih orodij) in izginjajo skupaj z zadnjimi govorci.
Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje oblikuje. Večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu.
Slovenska Wikipedija, ki obstaja od leta 2002, eno leto za angleško, je leta 2016 presegla 150.000 gesel, to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje. Šolska uporabnost wikijev ni bila očitna že kar od samega začetka.
Le kasneje se je pojavila potreba po popisu skupinskih projektov, prav tako pa so jo začeli porabljati na fakultetnih seminarjih.
Wikipedija s svojo maksimalno odprtostjo predstavlja šoli hud izziv. Uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti.

Kredibilnost

danes prisiljeni presojati o stopnji verodostojnosti objav, preden objavljeni informaciji zaupamo
preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje – ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu
avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev
lahko se z njim ne strinjamo, vendar mu verjamemo, da piše z najboljšim namenom, da preverja informacije, iz katerih gradi sporočilo, trezno sklepa
piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris

Aktivizem

v sedemdesetih letih so slovenske humaniste vzgajali v humboldtovski veri, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
v 80. letih pa so iz pragmatične znanstvene Amerike začele prihajati drugačne ideje: da je tak znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslovju, ki je radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev, tj. za človeško dostojno, pravično in kvalitetno življenje
ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji

Navajanje

Srce humanistične znanosti je »citat«

Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« so ustaljene zveze, s katerimi opremi besedilo z namenom napraviti ga čim prepričljivejšega
pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Če besedilo ne prinaša novega znanja, ne spada v znanost, ampak v kakšno drugo funkcijsko zvrst
copyright = princip proste dostopnosti znanja, ki ga vedno bolj podjetno zagovarjajo univerze, prevzela pa ga je tudi EU za raziskovalne projekte, ki jih financira, v skladu z veljavno avtorsko zakonodajo, ki je fokusirana na avtorja in ki v prvi vrsti pazi na to, da se kdo ne izmuzne plačilu za uporabo avtorskega izdelka. Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del, neplačljiva zato, ker uporabimo samo manjši del avtorskega proizvoda in ne celega.

Citatna industrija

Faktor vpliva

(IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije

Slovenske znanstvene revije

v njih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji:

Primerjalna književnost
Slavistična revija
Jezik in slovstvo
Razprave SAZU
Sodobnost
Dialogi

Citatni slogi

Glavni citatni stili naj bi bili:

APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
AMA (medicina, biologija)
čikaški (naravoslovje, splošno)
wikipedijski

Tehnika citiranja

Viri in literatura

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih
Viri = gradivo, ki je predmet raziskave
literatura = teoretični ali metodološki pripomočki (orodja) za raziskavo
S konkretnim primerom: v razpravi o Prešernovi Novi pisariji bomo med viri navedli vse variante te pesmi (cenzurni rokopis, tiskarski rokopis, natis v Poezijah 1847 in morebiti tudi poznejše redakcije) med literaturo pa dosedanje razprave na to temo in druge razprave, ki so nam prišle prav pri delu, npr. Kidričeve, Slodnjakove, Paternujeve študije
V literarni vedi je med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja, ni pa to nujno. Kadar je predmet razpravljanja literarnozgodovinska knjiga, spada pač med vire.

Žanri

Na humanističnih področjih znanost rada zaide v mitiziranje, to je v konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti in ji godijo (kar, roko na srce, počne tudi velik del »uradnih« strok).

Literarna kritika

razlika med literarno in strokovno kritiko - predmet prve je literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije)
literarne kritike status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil, kadar so poglobljene in ustrezno obsežne, jih uvrstijo lahko celo v kategorijo znanstvenih besedil
Literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (npr. Književni listi Dela) in v literarnih in kulturnih revijah, strokovne kritike pa v strokovnih revijah (npr. v Slavistični reviji)

Slog

slog – temeljni pisni standard

naslov – zelo pomembna točka besedila, gre za povzetek celotne vsebine in skrčenje besedila na nekaj besed in je prva točka stika strokovne informacije z bralcem, sprejema se tudi priporočila za oblikovanje naslovov
izvleček – je v glavi članka in je krajša oblika povzetka, pojavljajo se predvsem v revijah, kadar govorijo o razpravah, imajo štiri sestavne dele (predmet raziskave, metode, rezultate in sklep – vse to ne sme presegati 10 vrstic), izvleček je na konferencah lahko nekakšno vodilo pri pisanju razprave
gostobesednost – je kopičenje nepotrebnih izrazov

Iskanje

– pomembna dejavnost, pomaga nam računalnik

identifikaciji knjižnih objav je namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI, tudi Wikimedijina spletišča si pomagajo z identifikacijskimi oznakami
številka UDK – univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje (npr. filozofija, teologija, matematika)
DOI – standard za označevanje spletnih objav, prispeva k lažjemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti, pridobitev registracijske kode DOI poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL (spletni naslov, ki se pogosto spreminja) med metapodatki, do takšnega dokumenta lahko dostopa kdorkoli in to zastonj
COBISS – številka za identifikacijo publikacij, z njo je opremljena vsaka registrirana objava ne glede na medij, klik na številko COBISS na wikijih bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji
podatki in podatkovne zbirke – iz SSKJ lahko razberemo, da je podatek »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša«, pa »določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati«, nekateri govorijo o izrazu zajemek, zajemki ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi (se vpisujejo, zbirajo, preverjajo itd.)
poznamo informacije dveh vrst: dokumente (besedilo) in podatke (računalniški dokument), popisi knjig Tarasa Kermaunerja

Digitalna humanistika

– računalniška obdelava humanističnih podatkov, širše predmetno področje, kamor spada tudi Nova pisarija

javno dostopne samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju, Cobiss prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki ter spada v bibliografijo
orodja in korpusi po večini v prostem dostopu
na podatkovnih zbirkah temeljijo slovenistične literarnovedne disertacije zadnjih deset let in več (Aleksander Bjelčevič, Dejan Kos, Alenka Žbogar, Mateja Pezdirc Bartol ... )

Neznane besede

A

arhaizem = je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku. Kadar govorimo o besedah, jih imenujemo tudi starinske besede. Lahko pa gre le za določen pomen besede, ki je starinski, za besedno zvezo. Za arhaizme je značilno, da so bili nekoč, v kaki vlogi, splošno rabljeni, če jih uporabimo v sodobnem jeziku, pa se čuti, da so iz polpretekle zgodovine

analfabet = nepismena oseba

H

habilitacija = pridobitev pravice predavati na visoki šoli

L

Ludisti = ljudje, ki so nezaupljivi do naprednih služb

larpurlartízem = nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska (lepotna), ne pa tudi družbena

M

mitiziranje = konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti in ji godijo

P

paradigma = primer, vzorec

S

Srenja = srenjska zemlja ali strokovna srenja (množica ljudi, ki jih druži podoben interes)

T

topografski zemljevid/ pogled = zemljevid, ki z dogovorjenimi znaki prikazuje površje Zemlje in objekte na njem