Vanjajok

Vtisi o Novi pisariji

Kot vsako obvezno šolsko gradivo, ki sem ga v času šolanja prebrala do sedaj, sem tudi Novo pisarijo prehitro in napačno ocenila. Prvi odstavek sem morala prebrati trikrat, prevzela pa me je pri poglavju o pismenosti. Ne vem še zakaj, imam pa namen ugotoviti.

Pismenost

Pismenost, ki je nekoč veljala za razkošje, je danes samoumevna. Danes je malo takih, ki ne bi znali brati in pisati, zato avtor izpostavi kvaliteto pismenosti in vpliv tehnologije nanjo/njen razvoj. Danes ne poznamo življenja, zasebnega še manj pa poslovnega, brez znanja in prakse s tehnologijo. Vprašanje je ali se s tehnologijo zares razvijamo ali nas ta podzavestno poneumlja?

Informacijska družba

Avtor se jasno opredeli glede izumiranja natisnjenih knjig in svoj vidik tudi ustrezno argumentira. Sama ne bi ukinila tiskanje knjig že zaradi vonja nove knjige, ki mi požene kri po žilah. Strinjam se, da je z uporabo spleta in tehnologije vse lažje, hitreje in bolj dostopno, zato danes mladi (tudi sama) vse počnejo po liniji najmanjšega odpora.

Wikiji

V tem poglavju spoznamo definicijo, vlogo in delovanje Wikipedije in njenih sestrskih spletišč kot so npr. Wikislovar, Wikiverza, Wikivir itd. Slabost in prednost omenjenih programov je ta, da ima do njih dostop vsak. Kot študentka posegam po spletu vsakodnevno, kot dijakinji pa so mi to odsvetovali, češ da vsebine niso zanesljive. Hladnik uporabo spleta zagovarja in trdi, da študenti do sedaj s tem še niso imeli težav.

Avtor

• 1. faza: Pomemben je avtor besedila, vsebina pa manj.
• 2. faza: Ni pomemben avtor besedila, kolikor je pomembna vsebina.
• 3. faza: Besedilo ni pomembno tako kot je, ampak se na njegovo težo gleda v odnosu do bralca.

Motivacija za pisanje, Izbira jezika, Izbira teme, Vaje v pisanju

Kot študentka slovenistike tega verjetno ne bi smela priznati, pa vendar si nisem mislila, da je ustvarjanje besedila tako zahtevno. Pisati bi morali o temah, ki nas zanimajo in katere poznamo. Za kvaliteno besedilo to seveda ni dovolj. Avtor mora biti vešč v pisanju (smiselna struktura besedila in pravilna slovnica), svoje teze/komentarje/ugotovitve pa mora znati ustrezno argumentirati.

Bistveni udarec mojstra An'ana, 26. 10. 2017

Če je bil cilj nam zadati najtežjo nalogo do sedaj, je profesorju uspelo. Komaj sem se prebila do konca knjige, polovice (in več) sploh razumela nisem in še zdaj ne vem o čem natanko je avtor govoril.

Prva stran se začne s štetjem. Ena, dve, tri, štiri itd. Nekako mi uspe priti do druge strani besedila in kot da nisem dovolj zmedena avtor doda stavek ˝V ustih imaš gnoj.˝, ki ga tudi skozi knjigo ponavlja. (str.8) Po nekaj poglavjih je bilo jasno, da avtor govori o smrti. Pričakuje jo, čaka jo. Med čakanjem se sprašuje o življenju samem, kakšen je njegov pomen, kakšna je vloga vsakega posameznika, kdo te bo pogrešal, ko te ne bo več itd. Zelo mi je žal, da knjige nisem razumela, saj je posledično tudi ne morem analizirati natančno oziroma bi moja analiza bila nezanesljiva. V kar sem prepričana je to, da je omenjeno besedilo prozno delo in ima obliko pesmi. Glede na čas njenega nastanka lahko sklepam, da je avtor namerno pisal nesmiselne in nepovezane povedi in jih samo 'zlepil' skupaj tako, da bi si vsak bralec interpretiral zgodbo po svoje. Kritik nisem našla. Med branjem se mi je porodilo nešteto vprašanj; je An'an res avtor sam ali ne, kaj je sporočilo, kaj želi povedati, zakaj ima v ustih gnoj itd.

Berem, kar sem zgoraj napisala in razmišljam ali bi vse skupaj zbrisala in napisala nekaj bolj 'primernega'. Ne, ne bom. To je moj prvi vtis in ga ne morem spremeniti. Ne kritiziram nikogar razen sebe, čeprav morda to ni razvidno iz mojega teksta. Avtorja spoštujem zaradi njegovega neobičajnega pisanja, njegove edinstvenosti. Knjigo bom prebrala še enkrat v naslednjih dneh, v upanju da bodo stvari tokrat bolj jasne.