Tihe Ivnik

Simpozij Obdobja

V petek, 11. novembra 2016 sem se ob 9.00 udeležila treh predavanj. Prvo predavanje Словенский глагольный вид. Теория и грамматика je potekalo v ruščini, vodila pa ga je Olga Plotnikova iz Moskve. Drugi dve predavanji sta mi bili že bolj razumljivi, prvo Obravnavanje glagolskega vida v Toporišičevih delih je vodila Aleksandra Derganc, drugo, Toporišičevo razumevanje in opis kategorije glagolskega vida v luči nekaterih novejših spoznanj pa je vodil Domen Krvina. Pri prvem predavanju sem le poslušala zven ruščine kajti razumela nisem skoraj nič, drugi dve predavanji pa sta se precej ponavljali (vsaj meni, ki sem v teh vodah še bolj kot ne laik, se je tako zdelo).

Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk

V sklopu simpozija pa so bile za vse, ki o glagolskemu vidu pri Toporišiču še ne moramo razpravljati, organizirane tudi drugačne prireditve. Sama sem se v četrtek 10. novembra 2016 ob 17.00 uri udeležila monodrame, ki je bila magistrsko delo Nika Škrleca. V drami je prikazano, kako si Nik zapomni 3141 decimalk števila π. Če nas igralec ne bi vnaprej opozoril, da resnično pozna toliko decimalk števila π in da tudi tekmuje v pomnenju decimalk, ne bi mislila, da si kdo lahko zapomni toliko številk. Ob gledanju sem se pošteno nasmejala in si na skrivaj zaželela, da bi tudi moj spomin deloval podobno.

SlovLit

Besedilo iz 8.2.2007

Drage slovlitovke in še dražji slovlitovci! Ob slovenskem kulturnem prazniku vam voščim s tole res povsem nedolžno travestijico:

ŠTUDENTU

Kdo zna lenobo premagat', ki jaše duha!

Kdo ve ti mačka odgnati, ki kaže zobe od poldne, ko vstaneš, do drugega dne!

Kdo uči vbijat' v glavo vse kupe snovi, pri tem sladko ležat' zaprtih oči in misliti nanjo, ki burka ti kri!

Kako bit' hočeš študent in ti pretežko je v žepih nosit' al drobiž al zlato!

Stanu se svojega reši, pa ne boš na psu!

Zoran Božič

Ob Novi pisariji

Uvod

• nadaljuje in dopolnjuje 6 natisov priročnika Praktični spisovnik
• standarizacija strokovnega pisanja
• pismenost je včasih pomenila slovnico, danes pa znanje branja in pisanja
• digitalna pismenost
• Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva

Prešernova Nova piserija

• naslov knjige parazitira na naslovu njegove satirične pesnitve s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost
• obsega 47 tercin (142 verzov)
• pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
• Prešern z nesimpatičnim pisarjevim stališčem ironizira nasprotnike svoje poetike( Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Matevžem Ravnikarjem)

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• pojem pismenosti se je razvil, da bi odlikoval tiste posvečene posameznike, ki so poleg ustega sporazumevanja znali tudi brati in pisati
• pismouk= razlagalec svetih spisov, 'učenjak'
• po uvedbi obveznega šolstva, je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine
• pismenost danes določa prag civiliziranosti
• nekoč je pisanje pomenilo z roko, danes tipkanje
• spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami
• 1.sposobnos sprejemanja zapisanih informacij in 2.sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• pismenosti je več: glasbena, računalniška, urbana, strokovna
• pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati
• testi pismenosti (PISA)
• v razvitem svetu je pismenost 100%
• včasih so bili ljudje z znanjem podpisovanja v manjšini

Informacijska družba

• ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča staro industrijsko družbo
• knjiga danes predstavlja stare oblike komunikacije

Wikiji

• wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) so žargonski izraz za skupek spletišč
• pojavijo se leta 2001 in so vzorčna oblia sodobne pismenosti
• splet ni le vir informacij, ampak prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, brez želje po zaslužku
• so spletna računalniška tehnologija druge generacije
• wikipedija nas nagovarja k sodelovanju.
• s kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja, kar pomeni, da kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji
• v 16. stoletju se je lestvica kulturnih nacij oblikovala glede na obstoj biblije v nacionalnem jeziku
• na lestvici jezikov na Wikipideiji se slovenščina giblje okrog 40.mesta
• Slovenščina=vitalni jezik (potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco.)
• na Wikipediji je 290 jezikov

Wikiji in šola

• leta 2004 se na slovenski Wikipediji pojavi potreba po popisu skupinskih projektov

Avtor

• od nastopa t. i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila pozornost literarnih zgodovinarjev večidel usmerjena k avtorju
• naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu
• v prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila
• v 80. letih se je pozornost ponovno usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
• ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega
• meje med naštetimi fazami niso ostro začrtane, tako prehajanje je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi tega, ker se nam zdi pomembno nam samim ali pa kulturi kateri pripadamo
• etična problematika se pojavi v skoraj vseh naših strokovnih dejavnostih- avtorski napuh (samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu in prevare)
• izbiranje sredstev za naše raziskave postane sporno, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnilo pripeljati do nasprotnih rezultatov.
• pisanje, ki se ne ozira na sposobnost dojemanja, interese in želje publike je neprofesionalno in nepotrebno, saj je upoštevanje namembnika pogoj, da sporočilo napisanega doseže svoj cilj (ker ga zaradi svojega nerazumevanja besedila in lastne interpretacije pogosto spregledamo)

Izbira jezika

• za razprave o slovenski književnosti ponavadi uporabljamo slovenski jezik, kar pa ne pomeni, da se moramo z njim omejevati
• prizadevati si moramo za mednarodno vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju, saj danes svetu vlada angleščina
• veliko vlogo ima Wikipedija saj njen namen, ke je predstaviti spoznanja slovenskih raziskovalcev v slovenskem jeziku, omogoča primerjavo tega znanja z drugimi jeziki in spodbuja vzajemno poseganje
• zato že zaradi tega ovržemo trditev, da je Wikipedija intelektualna grožnja

Izbira teme

• število možnosti, ki jih lahko izberemo so kazalec življenjskega standarda
• z omejenimi izbirami smo si na tem svetu pridobili življenjske izkušnje, svet pa ima polno izbir
• zato lahko velikokrat dobimo občutek, da je večina teh izbir lažnih
• nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire
• v svetu omejenih možnosti je tako pripisovanje vrednosti razumljivo
• pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco
• Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja, kjer izbira enega stališča ne pomeni prikrajšanja drugega
• romantičen pedagoški princip človeku narekuje, da si izbere temo, do katere goji pozitiven čustveni odnos
• tudi na šolskem področju je ideal posameznikove realizacije škodljiv, saj posameznik namreč postane osebnost, ko najde svoje mesto v družbi in ne, ko najde svojo identiteto oz. svoje bistvo
• dobrih in slabih tem ni

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• najprej smo se naučili v roki držati svinčnik, nato nalivno pero, zdaj pa pišemo predvsem s pretipkavanjem na računalnik
• to poglavje nam predstavi osnove urejanja besedil na strani

Usoda avtorstva in soavtorstvo

• včasih so avtorji pripadali ustvarjalni eliti, imeli družben ugled in osebno zadovoljstvo
• s svojimi deli so konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, njihov ugled pa se danes izraža s tem, da lektorji in uredniki ne posegajo v njihova dela
• tujih posegov v besedilo (npr. z Wikivirjem) moramo razumeti kot sodelovanje. S spodbujanjem soavtorstva preženemo avtorski napuh
• pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, ne prakticira več pisanja za to, da bi tako potrdil in dokazal svojo odličnost, svojo večvrednost, temveč zato, ker bi s pisanjem rad prispeval k skupni dobrobiti

Objavljanje

• danes je strošek objave v knjigi ali reviji dosti manjši kot včasih, in si ga lahko privošči skoraj vsak
• objavljanje na spletu je danes veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem
• objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi

Množični um ali pametna množica

• v socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti, nekateri imajo status terminov, drugi so zgolj v sinonimni rabi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest
• gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, znanje pri katerem sodelujejo pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in se stalno izpolnjuje, v korist vsakega člana skupnosti

Creative commons in Copyright

• creative commons oz. ustvarjalna gmajna je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
• vrste licenc cc so naslednje:

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• licence cc so spremenljive, avtor lahko licenco, s katero je opremil svoje delo, tudi spremeni
• dela z oznako cc 4.0 so dostopna le, če uporabnik navede avtorja
• avtor pri sklenjevanju pogodb prosi, če se ga citira

• avtorska zakonodaja, poznana po svetu pod imenom copyright, ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu
• prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno

Bralec

• osnovno znanje, ki ga pridobimo v šoli (osnovno, srednje in visoko šolstvo) naj bi bilo prosto dostopno
• skupnost se čedalje bolj zanima za izobrazbo svojih članov
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
• najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija

Založbe

• vse, kar napišemo v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last
• založbe so segment kulturne industrije, ki bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti

Repozitoriji

• najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno:
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji, zato ni nobenega dvoma o njeni koristnosti
• glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje
• odprtega značaja je spletni forum SlovLit (1999-), ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• varuhi človekove zasebnosti so v shizofrenem položaju. Po eni strani bi radi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki (hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni, pomoč pri iskanju in nakupu predmetov in informacij, pomoč pri orientaciji v svetu in izogibanje nezgodam), po drugi strani pa se nadzora nad seboj, brez katerega se zbirka osebnih podatkov ne more oblikovati, otepajo, češ da nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in da lahko prehitro pride do njihove zlorabe

Kredibilnost

• danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti, tako za tiskane kot spletne objave
• avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka
• če je nekdo mojster na svojem področju, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju

Aktivizem

• raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev
• k spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno
• na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati: literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki itd.
• civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen; za človeka v znanosti, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje, je aktivizem neuporaben, ker egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente
• aktivizem se baha s kritično refleksijo, ki da jo vnaša v akademsko rutino

Avtorstvo

• inštitucije ne zaposlijo kar vsakega, ampak samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo, lojalnostjo in podobnimi krepostmi že izkazali
• na področju strokovnega objavljanja do solističnih publicističnih akcij ne prihaja pogosto, so pa običajnejše za leposlovno produkcijo
• upravičeno smo kot bralci sumničavi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij
• letnica objave usmerja bralčevo branje
• meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem se včasih zabriše in ponaredkov ni prav lahko odkriti
• do stvari, ki so objavljene v rumenem tisku, moramo biti izredno kritični

Strokovno recenziranje

• je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav
• nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka. Neodvisni ocenjevalci naj bi jamčili, da pri presojah ne bi prihajalo do nepotizma, tj. preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov
• anonimizacija recenziranih prispevkov obvaruje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev, ki so prepričani v svoj prav in v nekompetenco ali zlonamernost ocenjevalcev
• revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh - tam razložijo tudi merila za presojo: stopnjo inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološko neoporečnost, mednarodno primerljivost ...
• recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis

• pisec se ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa - dvom v kredibilnost

Ločila

• razlika med pomišljajem in vezajem
• mnogim piscem se zdi fino, če znajo uporabiti zaimek le-ta za razliko od zaimka tale
• spodnji in zgornji narekovaji
• še bolj pismen (in s tem verodostojen) se izkaže tisti, ki ve, da se pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj uporablja samo za označevanje pomenov besed (default - slov. 'privzeto')
• tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd., vendar marsikdo rabo tropičij v strokovnem besedilu dojema kot znak okužbe z leposlovnim izrazom, zato je treba tropičje v strokovnih tekstih uporabljati previdno - pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo
• vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
• pri piki ni velikih dilem
• pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca

Velike začetnice

• celice znotraj tabele bodo praviloma z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena
• v alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedil - vendar morajo biti potem take vse alineje
• nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, se iz zadrege rešujemo z uporabo podpičij med povedmi namesto pike

Digitalna pismenost

• moramo natančno upoštevati tehnične parametre, kot jih diktirajo uredniki
• danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam; to pomeni, da brez računalnika ne bo šlo

Formati besedil

• končnice dokumentov (txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo; besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic)
• ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx
• avtorji, ki se bojijo, da jim bo kdo besedilo v Wordu spremenil in zlorabil, se radi odločajo za format pdf, ki je namenjen oddaji v tiskarno
• neodpustljiv, vendar neizmerno priljubljen digitalni analfabetizem je razpošiljanje besedil (recimo na oglasnem plakatu) v slikovnem formatu

Besedilo v wikijih

• pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek Uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu prenesemo na wikistran

Sporočanje popravkov in komentarjev

• besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb.
• naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• kakor je dejal že, kakor trdi, kot je zapisal
• s prizivanjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, ki ga sestavljajo on sam, ugledne osebnosti, na katere se sklicuje, in bralec ali poslušalec, ki mu taka družba imponira
• sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja
• v strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani
• objava del 70 let po avtorjevi smrti

Prepisovanje

• o plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave - moralno zavrženo početje, nima pa vedno pravnih posledic
• zahteva po izvirnosti ne velja samo v literarni vedi, temveč bremeni (včasih po nepotrebnem) tudi odnose na literarni sceni.

Citatni indeksi

• citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
• Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih
• zastonj na internetu citatna zbirka Google Učenjak
• odpor do merjenja je odpor do znanstvenega pristopa nasploh
• zaradi necitiranosti je izpadla Slavistična revija s seznama domačih revij in s tem izgubila na ugledu

Faktor vpliva

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

Citatni slogi

• v grobem se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA-jevim oz. iščejo poti vmes - čikaški je prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih
• največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje
• ker Slovence bremeni pogosto upravičeno nezaupanje v lastno zmožnost trezne presoje, se radi sklicujejo na pravila obnašanja, ki naj bi imela mednarodno veljavo

Tehnika citiranja

• dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
• vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali

Opombe

• Tradicionalna opomba (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«. Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, JiS 50/1 (2014), 1–5)
• Opomba s kratkim sklicem (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«)
• Kratki sklic namesto opombe (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5)

Kratki sklici

• npr. Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami

Od kod vse citiramo

• iz vseh mogočih virov: iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, z lokacije na Geopediji, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ...
• vedno pogosteje imamo opraviti z viri v različnih vzporednih formatih – v tiskani in v digitalni obliki – in v različnih verzijah, tj. v različnih ponatisih oz. različnih digitalizacijah. Navada je navesti tiskani in digitalni vir, najprej tiskanega, čeprav ga morda niti nismo imeli v rokah, ker je bibliografski popis natisa pač najbolj utrjen in ker se nam zdi, da je natisnjeni tekst trajnejši

Viri in literatura

• nesmiselno je ločeno navajanje virov
• viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo

Zaslon in papir

• zahteva po takojšnji, lahki in zastonj dostopnosti objav in možnosti komentiranja in popravljanja - strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, v perspektivi pa celo samo na splet
• cenijo se tudi tiskarske storitve, zato prehod od tiska na zaslon ni tako zelo samoumeven in hiter
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev

Zgledi

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:polni, ISBD, COMARC
• uporaba ločil se ne ravna po pravopisu
• način medija se ne dopisuje

Knjiga

• kurziva neuporabna
• na papirju bo navedek brez alinejske začetne pike in brez povezav; namesto njih bo samo oznaka, da je knjiga dostopna tudi na spletu

Knjiga na bralniku

• iz njih citiramo, tako je pač uporabnikom najbolj udobno
• s Kindla ne citiramo

Razprava v reviji

• če računamo na bralce iz stroke, ki so jim kratice domače, potem ni ovir za njihovo uporabo, če pa gre za kakšno drugo publiko, npr. v tujini, ali za kakšno manj poznano periodiko, potem raje zapišemo polni naslov

Članek v časniku

• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (pedanti to vendarle lahko dodajo v oklepaju), pomembna sta datum in stran
• pred datumom ni ločil

Članek na dLibu

• za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa in ga je treba tam šele poiskati s paberkovanjem po zaporednih številkah časopisa, je primerneje dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije
• članek ima samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga pa ni, ker revija še ni bila bibliografsko popisana

Enciklopedijsko geslo

• avtorstva ne bomo navajali, tudi če v zgodovini strani najdemo koga, ki je zaslužen za članek v večji meri kot vsi drugi, ker ga lahko že jutri kdo drug močno dopolni ali spremeni

Forum

• pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit
• sporočilo poiščemo v arhivu, če ne gre drugače, v komprimirani datoteki za ves letnik oz. za vsa leta; posamezno sporočilo ima lahko več naslovov

Blog

• je zahteven za citiranje včasih zato, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj), drugič zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik

Članek na spletišču

• še vedno redki
• če so spremembe med predobjavo in dokončanim člankom velike, to v opombi pojasnimo

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• bogato nahajališče informacij, ki jih Cobiss ne razkrije, je katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Prosojnice, video predavanja, animacije

• kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
• povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd., ki bralca pred klikom opozori, za kakšne vrste dokument gre

Zemljevid

• je podobno kot slike opremljen s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
• v zadnjem času so produkt inštitucionalnega (državnega ali komercialnega) kolektivnega dela, pri katerem navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev

Fotografija

• vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami
• tudi pri grafih, tabelah
• fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki Foto tainta, če imamo občutek, da je fotografija avtorski izdelek, da ima torej vidno stopnjo umetniške kreativnosti
• potrebno je dodati še opombo, da je praksa opremljanja fotografij z licencami cc mlada in spreminjava, pravne interpretacije toge in v nasprotju z duhom svobodne kulture

Risba

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

• naslove glasbene klasike slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva
• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen

Radijska, televizijska oddaja in film

• težava je, da se podatki o njihovih tvorcih pred poslušalcem ali gledalcem pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisal, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše
• pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, njegovo besedilo ter uredništvo, zraven pa vemo, da je urednik napisan bolj po službeni dolžnosti, izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto *izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• med viri se ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
• poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Slovarček

A

analfabét- kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

brezpriziven - knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora

C

ciklostírati - razmnoževati na ciklostilu

D

díčiti - zastar. krasiti, lepšati tudi hvaliti se, bahati se

diseminácija - med. razširjenje bolezenskih klic po telesu

E

eminénten - knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen

etatízem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju

egalitarízem - soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni

ekspertíza - knjiž. izvedensko mnenje, poročilo

F

fetišizíranje - glagolnik od fetišizirati: to občudovanje meji že na fetišiziranje; fetišiziranje voditelja

G

genéza - knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa

H

hermetičen -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen

historiát -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja

I

imprésum - tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon

intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost

inerten - ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven

K

kataklízma - knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

konzument - porabnik

krmílka - tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugimi tipkami tem dodeli neko drugo funkcijo

kompetenca - obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo

kalejdoskop - naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like

kapriciozen - kapricast, muhast

korigirati - ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu, popravljati

kanonizacija - uzakonitev, kodifikacija

M

maoízem - marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

marginalizíran - ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

modus - način

N

nihilizem - nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote

O

okŕcati - ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti

P

pasivizacija - glagolnik od pasivizirati

paradigma - vzorec, primer

paginirati - oštevilčiti

postulát - knjiž. navadno s prilastkom zahteva, nujnost

pasivizírati - spraviti v nedejavnost, nedelavnost

R

revidírati - pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni

repertoar - skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni

retrospektiva - spominsko obnavljanje česa preteklega

S

subverzíven - nanašajoč se na subverzijo, prevraten

samorefleksija - nanašanje česa na samega sebe

sinopsis - kratka vsebina, pregled česa

sublimna množica - vzvišena, plemenita

smoter - kar se hoče doseči s prizadevanjem; cili

separat - posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji; posebni odtis

sképsa - odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom

V

vademékum - knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

voluntarízem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji

valenca - število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa

Izbrano delo za tipkanje

Milan Jaklič (Leon Roman): Listje je padalo in šumelo..., 1903([1])

Izbrano delo za seminar

Franc Šetinc: Aktivist, 1980 ([2])