Teastezinar

Domače naloge

11. Domača naloga

• Članek iz SlovLita, objavljen na tvoj rojstni datumD Ok

Izbrala sem si članek Ekskurzija študentov graške slavistike po Sloveniji. Zdel se mi je zelo zanimiv, saj opisuje petdnevno ekskurzijo študentov slavistike iz Gradca po Sloveniji; zdi se mi, da so imeli izjemno zanimiv program in z veseljem bi šla tudi sama na takšno ekskurzijo. Skupina 30-ih študentov se je najprej ustavila v Pliberku, kjer so si ogledali slovenski Kulturni dom, sledil je Celovec in Gosposvetsko polje ter še nekaj znamenitosti, vse še na avstrijski strani. Naslednji dan so se lotili raziskovanja Slovenije. Prvi dan so preživeli na Gorenjskem (Kropa, Radovljica, Bled), ogledali so si tudi rojstne hiše nekaterih naših znanih literatov. Tretji dan je potekal v duhu vojne, saj so poslušali o soški fronti, šli v muzej 1. svet. vojne v Kobaridu, bili pri Ruski kapelici; pozneje istega dne so se preselili na Primorsko in tako obiskali Novo Gorico, Devin, Rilkejevo pot in prišli vse do Ankarana. Naslednji dan so imeli ogled Vinakoper, spoznali so Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem, seveda pa ni šlo brez kopanja v bazenu oz. morju. Poslednji dan ekskurzije so imeli ogled Škocjanskih jam, Predjamskega gradu in Cerknice.

Branje tega članka me je spomnilo na tridnevno ekskurzijo, ki smo si jo lahko sami organizirali v 3. letniku gimnazije; spomnila sem se, kako "luštno" smo se imeli in z veseljem bi še kdaj ponovila takšne izlete.

Bibliografski podatki:

• avtor: Tjaša Alič in Andrejka Žejn
• naslov: Ekskurzija študentov graške slavistike po Sloveniji
• spletišče: SlovLit
• datum objave: 1. junij 2008
• dostopno na: Ekskurzija študentov graške slavistike po Sloveniji

10. Domača naloga

• Objavi sliko izbranega spomenika iz RKD v ZbirkoD Ok

• Spomenik NOB na pokopališču v Šmarjeti

9. Domača naloga

• Register kulturne dediščine (preglej objekte v bližini svojega kraja)D Ok

V Registru kulturne dediščine sem odkrila kar nekaj zanimivih objektov kulturne dediščine v moji bližini tj. v okolici Šmarjeških Toplic. Za nekatere sem že vedela, da so tu, veliko pa je takih za katere sem prvič slišala, čeprav v teh krajih živim že dobrih 19 let. Tako sem odkrila:

• ruševine gradu Štrlek, ki se nahajajo v bližini Term Šmarješke Toplice (to sem si pred nekaj leti že v živo ogledala)-->to je že evidentirano v Wikipediji
• Udovčev toplar,
• kar nekaj gomilnih grobišč npr. grobišče na pobočju Resnice, kjer sta kar dve gomili, a je ena poškodovana zaradi agromelioracije, potem grobišče blizu Žalovič itd.,
• Jožkovo kapelico v naselju Gornje Toplice,
• Jamškovo domačijo,
• kar nekaj cerkva npr. cerkev sv. Štefana, cerkev sv. Marjete,
• ogromno arheološko najdišče na Vinjem vrhu (zelo me je presenetilo, ko sem ugotovila, da tudi prostor, kjer stoji naša hiša, spada pod to najdišče),
• celotno Vaško jedro v Šmarjeti je tudi pod zaščito kulturne dediščine,
• Grobišče s spomenikom padlim borcem in žrtvam (spomenik NOB) na pokopališču v Šmarjeti,
• rojstno hišo Janeza Zalokarja, (slika je na Wikipediji)
• Spominsko ploščo sodelavcem OF in spominsko ploščo NOO v Beli Cerkvi,
• Kamnit most na Radovlji
• Rojstno hišo Frana Zwittra (videla se, da ste sliko te stavbe na Wikipedijo postavili vi, prof. Hladnik)

Našla sem še veliko drugih stvari, predvsem je veliko cerkva, pa raznih kozolcev, gomilnih grobišč, rojstnih hiš ipd.

8. Domača naloga

• Lektoriranje članka na WikipedijiD Ok

• vezaj

• vezaj in pike za števniki

• pravopisne napake

• nestični vezaj

• sklon, vejica in vezaj

• vezaji, vejice, pike pri števnikih

• pravopisne napake

• stičen pomišljaj v rabi ´od do´

• pravopisne napake

7. Domača naloga

• Geopedia: dogajališča zgodovinskih romanovD Ok

Pogledala sem, kateri romani so se dogajali v Novem mestu z okolico. Ugotovila sem, da se tu dogaja kar nekaj romanov. Prva knjiga, ki sem jo našla je Jurčičeva izvirna povest iz leta 1866 z naslovom Kloštrski žolnir. Potem imamo zgodovinski roman Ilke Vašte, ki nosi naslov Vražje dekle(1933), pa roman Krka pa teče naprej(1983) Jožeta Dularja in roman Zadnji rokovnjač(1933) Gustava Strniše. Našla sem tudi roman o Janezu Trdine z naslovom Izobčenec(1960), katerega avtorica je že prej omenjena Ilka Vašte. Dogajanje je v Novo mesto postavil tudi Fran Detela in sicer svojo povest Takšni so!(1900) in zgodovinsko povest Hudi časi(1894). Bogdan Novak je napisal slovensko sago Lipa zelenela je, 8: Rdeči sneg(1999), Ivan Zorec pa povest Belih menihov 4. knjiga: Izgnani menihi: Samostan ob razpustu(1937). Vse do sedaj naštete zgodbe se dogajajo v samem centru Novega mesta, na okljuku reke Krke, pa tudi v malo širši okolici Novega mesta. Pri nekaterih romanih imamo celo več dogajališč po Novem mestu z okolico (npr. Krka pa teče naprej, Hudi časi, Izobčenec itd.).

6. Domača naloga

• Slovenski literarni zgodovinarji: Peter SvetinaD Ok

Iz seznama slo. literarnih zgodovinarjev sem si izbrala Petra Svetino in si ogledala, kaj ima o njem za povedati Wikipedija. Najprej ga opredeli, torej pove, kaj je Svetina po poklicu, na desni strani vidimo tudi njegovo sliko in osnovne podatke o življenju. Sledi okenček, kjer je našteta vsebina strani in tu izvemo, da bomo o Svetini brali v 8-ih točkah, od tega ima 4. točka še 8 podtočk. Nato pa se že začnejo te točke-najprej beremo o življenju Svetine (ta segment je zelo kratek), sledi njegovo delo, nagrade in bibliografija, ki pa je razdeljena na poezijo za mladino, poezijo za odrasle, dela za mladino, dela za odrasle, prevode, uredniška dela, berila in učbenike(soavtor) ter ostala dela. Na koncu je navedena le še literatura in zunanje povezave.

Če kliknemo na Podatke o strani, vidimo, da si je v zadnjih 30 dneh to stran ogledalo 121 ljudi, stran je ustvaril/a Genovefa in sicer 4. oktobra 2009, skupno je stran urejalo 119 ljudi, zadnje urejanje je bilo izvedeno 29. oktobra 2021 s strani ZimskoSonce. V zadnjih 30-ih dneh sta stran urejala 2 človeka.

Peter Svetina je pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar, rojen 19. julija 1970 v Ljubljani. Po srednji šoli je študiral medicino na Medicinski fakulteti, šele pozneje je vpisal študij na Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz slovenistike in magistriral ter doktoriral iz starejše slovenske poezije. Napisal je slikanico O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov; po knjigi je nastala tudi lutkovna igra, pozneje pa je dobila tudi nadaljevanje. Za otroke in mladino je izdal kar nekaj knjig, npr.: Skrivnost mlečne čokolade, Lila mesto, Antonov cirkus itd. Napisal je tudi dve pesniški zbirki, mladinski roman ter otroška/mladinska detektivka. V njegovem opusu najdemo tudi tri pesniške zbirke za odrasle, Kavarna v prvem nadstropju, Počasno popoldne in Poročilo o Jasperju Krullu. Nekatere izmed njegovih pesmi in zgodb so tudi prevedene, kar nekaj pa je tudi lutkovnih iger po njegovih zgodbah.

Piše tudi strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih, poleg tega še prevaja iz angleščine, čščine, nemščine in hrvaščine, opravlja uredniško delo, sodeluje na simpozijih, ureja zbornike in pripravlja berila za pouk književnosti v osnovnih šolah. Za svoje delo je prejel že kar nekaj nagrad, npr. za izvirno slovensko slikanico , Levstikovo nagrado itd., bil je tudi nominiran za Andersenovo nagrado.

5. Domača naloga

• Izberi članek iz SR, napiši kaj o njemD Ok

Anka M. Vučinić Gujić: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića

Članek je dokaj razumljiv, vsebuje le nekaj 10 besed, ki mi niso znane, je pa kar dolg (9 strani), zato moraš biti pri branju res skoncentriran, da ves čas slediš besedilu.

Govori o poeziji črnogorskega pesnika in pisatelja Jevrema Brkovića. Pesnik v svojem pesniškem opusu, ki je kar obsežen, prepleta tradicionalno in modernistično, ponekod je opaziti prehod iz modernizma v postmodernizem. Zaradi vsega naštetega ga ni mogoče jasno umestiti v določen pesniški kanon.

V prvem delu članka z naslovom Postmodernistična intertekstualnost avtorica govori o Brankovićevi zbirki poezije Tajna večera, kjer je pesnik uporabljal moderno literarno zavest in ekspresijo. V drugem delu članka (Postmodernistični historizem) pa avtorica analizira Brankovićevo zbirko Dukljanske molitve.

O avtorici članka, torej o Anki M. Vučinić Gujić, nisem našla dosti informacij. Izvedela sem le, da je zaposlena na Zavodu za šolstvo Črne Gore in je napisala nekaj člankov, od tega le enega za Slavistično revijo, sicer pa je pisala tudi za Linguo Montenegrino in Vaspitanje i obrazovanje in še kje jo najdemo.

4. Domača naloga

• Slavistična revija-napiši kajD Ok

Slavistična revija objavlja znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede. Dostopna je tako v tiskani kot tudi v spletni izdaji. V njej najdemo članke v slovenščini pa tudi v drugih jezikih.

Sama sem od prof. Hladnika dobila Slavistično revijo letn. 64 Št. 1 (2016). Reči moram, da je kar zahtevna za branje, saj je v besedilih dosti strokovne terminologije katero si moraš pogledati v različnih jezikovnih priročnikih, če želiš dobro razumeti napisano. Po eni strani to razumem, saj so pisci strokovnjaki s tega področja, vendar pa bi vseeno dosti stvari lahko napisali bolj poljudno in bi si morda tako pridobili širši krog bralcev (morda pa si tega niti ne želijo?).

3. Domača naloga

• Video Popravljalci sveta D Ok

Video se mi je zdel zabaven, zelo zanimivo se mi je zdelo vprašanje, ki je bilo napisano na enem izmed slidov na Powerpointu, in sicer Svet pustiti biti ali ga popraviti? Po mojem mnenju je svet sam po sebi dober in ga ne bi bilo smiselno oz. potrebno popravljati, ˝popraviti˝ bi morali zgolj nekatere oblike vladanja/politike, revščino in podobne anomalije, ki so prisotne po svetu. Če pa bi svet dejansko delili na ljudi, ki so z življenjem takim kot je zadovoljni in na ljudi, ki s tem življenjem niso zadovoljni, nergajo in se pritožujejo, sem prepričana, da bi bilo v slednji skupini bistveno več ljudi, saj je dosti lažje le sedeti in nergati čez stvari/ljudi, kot pa iti v akcijo in dejansko kaj narediti.

2. Domača naloga

• LITERATURA IN UTOPIJA D Ok

Mnogi ljudje (še posebej starši, ko pogovor nanese na branje pravljic otrokom) menijo, da branje knjig spodbuja sanjarjenje, da otrokom pravljice prikazujejo izrojeno realnost in bi zato njihovi otroci lahko začeli verjeti v čarovnije itd. Skratka, ljudje se izogibajo branju knjig, ker menijo, da niso realne, resnične, ne odsevajo našega vsakdanjega življenja, temveč nam ponujajo zgodbe o neizmernih ljubeznih, eksotičnih potovanjih (celo o potovanju v času), skoraj vedno se knjiga konča s srečnim koncem, če je knjiga romantične narave, je ljubezen vedno opisana idealno... V realnem življenju pa npr. ne moremo potovati v času, nimajo vse naše zgodbe srečnega konca, ni nujno, da najdemo ljubezen svojega življenja, morda (sploh zdaj v t. i. covid času) ne moremo potovati kamorkoli se nam zazdi. Če gledamo na knjige s tega vidika, bi res lahko rekli, da je literatura ena sama utopija in bi bilo zato bolje, da dokončno prenehamo brati. Sama pa menim, da že res, da je dosti knjig, ki so napisane v utopičnem stilu, vendar nas na to opozarjajo že naslovi in žanri samih knjig (npr. če bermo znanstveno fantastiko, drugega kot utopično zgodbo ne moremo pričakovati, tudi v romantičnih knjigah ne moremo pričakovati, da bo vse res), zato je od bralcev samih odvisno, kaj bodo brali. Vsak duševno zdrav človek in celo otroci pa se zaveda kaj je resničnost in kaj ne, zato ne bo nihče, ki bo prebral npr. otroško pravljico, kjer se buča spremeni v kočijo verjel, da se to resnično lahko zgodi. Poleg tega pa je tudi v filmih in risankah, nadaljevankah itd. veliko utopičnih idej; zakaj torej kritike letijo le na knjige? Streljanje v akcijskih filmih, prikazovanje apokaliptičnega konca sveta, osladne ljubezenske zgodbe... to nikogar ne moti? Po mojem mnenju je večji problem v tem, da se ljudem ne da brati ali pa celo zavestno zavračajo branje knjig, kajti kdor verjame, da so knjige le utopija, ta zagotovo ni prebral še nobene knjige!

1. Domača naloga

Iz Korekture podlistka si izberi enega izmed njih in na koncu vrstice za dvema vezajema napiši svoje uporabniško ime. D Ok

Študij Nove pisarije

Uvod

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
• Prvoten naslov Nova pismenost
• Pismenost v 19. stol. (čas Vodnika) pomeni slovnico, torej ni isto kot ˝literacy˝ v angleščini
• Digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna itd. pismenost
• Wikiknjige je treba razumeti kot ˝rastočo knjigo˝

Kam z avtorjem

• Odgovornost za knjigo nosi avtor (Miran Hladnik)
• Izpostavljanje avtorskega dela na javnem mestu je v principu nevarno, saj se vanj lahko vtakne praktično vsak

Prešernova Nova pisarija

• Satirična pesnitev, prvotno naslovljena Kranjska pisarija, objavljena v 2. zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831
• Poezije (1847) je Nova pisarija natisnjena v razdelku Različne poezije
• Pesnitev obsega 47 tercin; pogovor med učencem (sprašuje) in učiteljem tj. pisarjem (odgovarja)
• S pisarjevim stališčem Prešeren ironizira nasprotnike svoje poetike (Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Jurija Pauška)

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• Sprva je bilo pismenih malo ljudi (elita!), z uvedbo obveznega šolanja (18. stol.) postane nuja vseh ljudi
• Danes je biti nepismen/polpismen sramotno
• Razumevanje pismenosti se spreminja-nekoč so pisali le na roke, računalniško pisanje je bilo redko, danes skorajda ne pišemo več na roke
• Pojav konfliktov med sporazumevalnimi praksami zaradi sprememb komunikacijskih navad (starejši proti mlajšim-slednji ˝ne znajo˝ pisati na roke, prvi pa ne na računalnik)
• Pismenost=sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij + sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• Specialnih pismenosti je veliko (berem note, sem glasbeno pismen; znam z računalnikom, sem računalniško pismen itd.)
• Testi pismenosti (npr. PISA) odmevajo v medijih; pri t. i. bralni pismenosti so rezultati slabi, pri e-pismenosti dosegamo nadpovprečje
• Bralna oz. funkcionalna pismenost (razumemo in upoštevamo sporočila kulture kateri pripadamo)
• Ken Robinson (kreativnost pomembnejša od opismenjevanja, je zadnji cilj opismenjevanja)
• Sporočila večinoma tipkamo po telefonih, nekaj tudi po računalnikih (komunikacijo preko mobijev in računalnikov je že del splošne pismenosti)
• Pismenost ne bo več povezana z ročnimi spretnostmi?
• Bi morali zvišati prag, ki loči pismene od nepismenih?
• Ljudje, ki skrbijo za opismenjevanje (šolniki, literati itd.) si privoščijo ignoranco do elektronske komunikacije, kar ni prav!; člani Društva slovenskih pisateljev so to dolgo počeli
• Elektronska pismenost (bolj kot tradicionalna pismenost) širi polje demokratičnega (med pisci blogov je delež žensk enak deležu moških)
• Razviti svet ima skoraj stoodstotno pismenost; visoka pismenost=rezultat obveznega šolanja
• Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo
• Vloga pišočega se povezuje s čudaštvom, njihovo delo ni enako cenjeno kot npr. delo vodovodarja
• S pisanjem se ukvarja le malo ljudi

Informacijska družba

• Informacijska družba nadomešča starejšo industrijsko družbo; koncepti: participativna družba, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
• Civilizacijska vloga tiskane knjige je marginalizirana
• Digitalna informacija je ranljivejša od natisnjene?
• Pisna tradicija ni fiksirala znanja, imela je potrebo po brisanju revidiranju informacij (voščene tablice)
• Ljudje, ki živijo od tiskane knjige (knjigarnarji, tiskarji itd.) ne bi smeli navajati argumentov za tiskano knjigo, saj jim gre za zaslužek
• Preobilje informacij naj bi družbo pasiviziralo

Wikiji

• Wikipedija in sestrska spletišča so metafora nove družbene paradigme, imenovane informacijska družba; razlogi za predanost Wikipediji: dostopnost, voluntarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo
• wikiwiki v havajščini pomeni res hitro
• Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila l. 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti
• Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
• Preko kvalitete člankov na Wikipediji merimo vitalnost jezikov in njihovo sposobnost preživetja (kot jezikovna entiteta obstajamo le, če obstajamo tudi na Wikipediji); v 16. stol. se je kulturna nacija oblikovala glede na to ali imajo prevod biblije; v 19. stol. je bila nujna epska pesnitev (Prešeren); konec 20. stol. je bil pomemben prevod Okna
• Kornaijeva kategorizacija pozna 3 skupine jezikov: 1. skupina= comfort zone (jezikom se ni treba bati za preživetje), 2. skupina= vitalni jezikin(digitalna orodja jim zagotavljajo nadaljnjo eksistenco; slovenščina spada sem), 3. skupina= border line (nejasna prihodnost); nazadnje so umirajoči oz. mrtvi jeziki (41 jezikov, ki se pišejo)
• Na Wikipediji je 290 jezikov (leto 2014!), 533 jih čaka na vstop
• Mišljenje, da bi bilo bolje, če bi vsi govorili en, skupen jezik je napačno!-->več kot je jezikov, več je kulturnih izbir
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002; leta 2016 preseže 150.000 gesel
• Wikipedija avtoriteto razume kot oviro kreativnosti posameznika in in njegovi svobodi
• svobodno objavljanje in prost dostop do informacij sta ideal Wikipedije
• Wikipedija je povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti
• wikipedijski princip=nevtralnost
• Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnostih: nima zaposlenih ljudi in ni odvisna od države ali kogarkoli; pisci ne zahtevajo zaščite avtorskih pravic; vsakdo lahko objavlja; prisotno je sodelovanje in ne tekmovalnost; neposredno mednarodno primerljive objave; je samorefleksivna
• Wikipedije ne bi bilo brez prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna

Wikiji in šola

• Wikipedija in sestrska spletišča, sploh pa Wikiverza so močno pedagoško orodje
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico!; mogoče je to le Wikiverza

Avtor

• Literarni zgodovinarji svojo pozornost naklanjajo različnim členom komunikacije
• 1. FAZA: Interpretacijska šola v 60. letih 20. stol. (do nastanka je bila vsa pozornost namenjena avtorju)
• Avtorska biografija=eminenten žanr
• 2. FAZA: Naslednji lit. zgo. pozornost preusmerijo na besedilo in ne več na avtorja
• Ne sprašujejo več: "Kaj je avtor s tem želel povedati"
• Avtonimnost umetniškega besedila je pomembna
• Demonstrativna publikacija tega je knjiga Lirika, epika, dramatika (Kmecl, Glušič, Zadravec); serija zbornikov Obdobja
• Ideal nepotvorjenega besedila-->opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost tega člena komunikacije
• 3. FAZA: V 80-ih letih se pozornost preusmeri k bralcu-->študije o trivialni literaturi; elitna literatura="avtorska literatura"
• teža besedila se določa v razmerju do bralca, besedilo samo po sebi ni več pomembno
• Meje med fazami niso ostro začrtane

Motivacija za pisanje

• Razlikovanje med motivacijami je dostikrat težko
• Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo
• Skušamo se izogibati etičnih tem, pa vendar-->Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev
• Etična problematika je velika-->avtorski napuh... neetično je ne deliti zbranega gradiva, speljati komu temo, pa čeprav je on že zbral vse gradivo in se je pripravljal na objavo članka itd.
• Neetična motivacija NI enako bolezenska motivacija (pisanje zaradi pisanja samega)-->skribomanija, grafomanija
• Bralci leposlovja so težje opisljivi kot znanstveni bralci
• Literatura, ki jo razume le ozek krog bralcev (največkrat avtorji sami) imajo Nemci izraz Literatenliteratur
• "Visoka kultura" ima pisanje za običajne bralce za nekaj slabega
• Pisanje, ki se ne ozira na publiko je neprofesionalno in nepotrebno (velja v splošnem)-->to si občasno privoščijo t. i. veliki avtorji
• Mnogi bralci mislijo, da so sami krivi, če ne razumejo besedila a v resnici ni tako!
• Delež tistih, ki objavljajo ne raste zaradi vse strožjega praga aktivne pismenosti
• Socialni (seveda) utopični ideal=družba kreativnih posameznikov
• lahko smo pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko...meja včasih nejasna
• Znanstvene so objave v revijah zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• Strokovne objave so tiste, ki prenašajo znanstvena spoznanja k širšemu uporabniku in jih popularizirajo-->učbeniki, leksikoni, enciklopedije itd.
• Publicistična besedila so besedila v dnevnem časopisju, zabavni periodiki, blogi avtorjev brez ustreznih referenc itd.

Izbira jezika

• Globalno javnost bomo nagovorili v lingui franci angleščini, če pišemo za domačo publiko, uporabimo slovenščino
• Strah pred izgubo slovenščine v slovenistični znanosti je pretiran
• Domače literarnovedne publikacije so od nekdaj opremljene z izvlečki in povzetki v tujih jezikih
• Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju
• Vzporedno dvojezično objavljanje stane, vzame veliko časa avtorjem itd.

Izbira teme

• Število možnih izbir raste
• Naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
• Številne izbire le navidezne, nam dajejo lažen občutek kakovostnejšega življenja?
• V preteklosti pogoste izbire tipa ali-ali; odločaš se med radikalnima možnostima, zato se zdi odločitev usodna; to prikazujejo naslovi knjig: Popotnik shiroke in voske poti (1828), Setev in žetev (1875), Solnce in senca (1891), Zmota in povrat (1892), Z viharja v zavetje (1900), Oče in sin (1912), Svetloba in senca (1916) ...
• Pravo vrednost imajo le realizirane izbire, zato smo nezadovoljni s svetom izbir
• Altruizem-->nerealizirane izbire znamo ceniti, privoščimo jih drugim-->mogoče le v družbi blaginje!
• Vedno nam nekdo narekuje izbiro teme (študentom asistenti, diplomantom mentorji, org. strokovnih konferenc jubileji itd.)
• Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica raziskovanja
• Ni dobrih in slabih tem!
• Vsaka tema je na začetku nezanimiva, pusta itd. (če se ne tiče naših hobijev)
• Pojem t. i. spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem
• Študentje se dostikrat odločajo za vedno ene in iste seminarske, diplomske itd. teme, zato so te zdaj vnaprej predpisane
• Teme, ki naj bi bile pomembnejše od drugih, bodo prej dobile finance-->pomembnost se vseskozi definira drugače
• V stroki je z maksimalno relevantnostjo označena literatura (avtorji, knjige, inštitucije), ki je pomembna v nacionalnem smislu, npr. prvih deset pesnikov, prvih deset romanopiscev itd.
• Za merjenje relevantnosti tem obstaja več filtrov
• Izbirnih možnosti je tudi v literarni zgodovini vedno več

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• Pisca je treba najprej navaditi na orodje
• Kljub vse večji pomembnosti tipkovnice je treba otroke naučiti tudi ročno pisati
• Wikivir pri nas nastane leta 2006-->skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Krepko besediloUsoda avtorstva

• Avtorji imajo svojo zakonodajo
• Avtorji se združujejo v močne skupnosti npr. Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo
• Bralci imajo le bralske krožke in forume npr. Knjižni molji
• Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo, prinašalo je ugled itd.
• Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve
• Nekateri avtorji želijo razpolagati s tekstom tudi, ko so zanj že odstopili pravice drugim-->to je problematično, ko želijo preprečiti objavljenemu besedilu obtok med publiko; to dosežejo z navito ceno, s preprečitvijo ponatisa itd.

Soavtorstvo

• Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
• Na Wikiknjigah gre za individualno avtorstvo, saj običajno knjigo napiše le en človek
• Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
• Pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, ne prakticira več pisanja za to, da bi tako potrdil in dokazal svojo odličnost, svojo večvrednost, temveč zato, ker bi s pisanjem rad prispeval k skupni dobrobiti
• S spodbujanjem soavtorstva preganjamo napuh, ki dostikrat povzroči, da se nam vse ponesreči

Objavljanje

• Koncept avtorstva je povezan z objavljanjem in ne toliko s pisanjem (pri klasikih je sicer pomembno tudi tisto pisanje, ki ni prišlo med bralce, je le v rokopisih)
• Do objave je dolga pot!
• Stroški tiska so vse manjši, zato si to lahko privošči vsak, objavljanje na spletu je še lažje
• Potencialna ovira za pisanje in objavljanje je obvladovanje orodij
• Nekdaj so besedila postavili stavci v tiskarni (tj. pretipkali iz rokopisov v stavni stroj)
• Postavljena besedila le redko niso prišla med bralce (npr. če je bilo besedilo cenzurirano--> oblast ga je zaplenila, to se je dogajalo v politično napetih obdobjih)
• Danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na splet-->če je to mesto poznano kot občilo, potem postaviti pomeni hkrati tudi objaviti
• Če je besedilo le postavljeno na splet, potem ni objavljeno in ga je težko najti
• V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi
• Za prvo objavo se je treba potruditi (imamo podjetja, ki skrbijo za to, da so objave njihovih klientov na prvih mestih)
• Vidnost objave dosežemo: če besedilo postavimo na močno obiskovano mesto, pomagajo hiperpovezave v besedilu
• Avtorjeva intenca odloča o tem, ali ima besedilo status objave ali ne

Množični um ali pametna množica

• Obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti (množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest itd.)
• Znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj (sv. Avguštin)
• Splošno znanje je produkt dialoga med posamezniki
• Veliko govorimo o »pravični« razporeditvi materialnih dobrin, malo pa o pravični porazdelitvi znanja
• V enciklopedijah so bile informacije razporejene po abecedi ali drevesno--> osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja
• V Wikipediji abecedna razporeditev ni več potrebna
• Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier-->»digitalni maoizem«-->to, da lahko sodelujemo pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizacij, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti--> Wikipedija je zanj »vladavine drhali« -->nekateri očitki držijo!
• Množica se je pojavila (kot relevantna socialna kategorija) šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju--> izrodilo se je v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem
• Masovnost=nevarna; ves čas išče (masovna množica) avtoriteto, močnega voditelja, da se mu podredi
• Intelektualci energijo množic razumejo kot patološko, kot moderno obliko divjaštva
• Postliberalno-demokratično stališče do množice je mnogo bolj zaupljivo kot pa zgoraj opisano stališče razsvetljenstva oz. Kanta-->skupnost je skupnost posameznikov;Sodobna množica je sublimna, prisega na red, ni avtoritativnih voditeljev itd.
• Množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo (konstruktivno kreativno silo)
• Wikipedija dokazuje trditev teoretikov, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence

• Rezultat pisanja je besedilo; različne stroke ga definirajo različno (za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina-->copyright oz. avtorske pravice)
• Pravni koncept si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic

Zakonodaja je vedno težje uporabna-->težave v filmu, glasbi itd.

• Alternativni pravni koncept=creative commons

Creative commons

• Prevod='ustvarjalna gmajna'
• Pojem je uveljavil Lawrence Lessig
• Je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (free culture)
• Namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
• Več vrst licenc cc (glej Novo pisarijo, isto poglavje)
• Licence cc so spremenljive (avtor jih lahko spremeni)
• Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license, globalna veljavnost--> dela so prosto dostopna, pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja; kako ustvariti to licenco za svoje delo-->glej Novo pisarijo (isti naslov)

Copyright

• Pri nas je to Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
• Ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju
• Zloraba=nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela in objava takega izvedenega dela
• Zakonodaja ne prepreči dostopa do objav del avtorjev in založb-->če pridobimo neko avtorsko delo, lahko v zasebni sferi z njim počnemo karkoli (lahko kopiramo, predelujemo kjige itd., le v javnosti se to ne sme znajti)
• Avtorska zakonodaja preganja kršitve materialnih avtorskih pravic (to je takrat, kadar lastniki utrpijo zaradi početja kršitelja finančno škodo)
• Očitek, da izhaja iz 3 neustreznih konceptov (pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo); ni kompatibilna z informacijsko družbo; intelektualne proizvode obravnava kot lastnino, ne vidi jih videla kot javno dobrino)
• V ZDA se je avtorska zakonodaja spreminjala
• Copyright ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma tj. nematerialna dimenzija
• Lastnina je običajno materialna in zato pripada le enemu, ne more biti dosegljiva dvema hkrati; pri informacijah je to drugače-->z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj
• Ni kar vsaka fotografija predmet avtorske zaščite!; potrebna je vsaj neka mera kreativnosti-->nezaščitene so amaterske fotografije, preslikave predmetov, portreti za dokumente, nezapisani verzi itd.
• Kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, ni pa kaznivo!
• Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi
• Lastništvo pripada inštituciji, če nekdo ustvari neko delo v okviru svojih službenih obveznosti
• Za objavo seminarskih, diplomskih itd. nalog šole pridobijo študentovo izrecno soglasje
• Pri skupinskem delu se morajo z objavo strinjati vsi avtorji
• Za javne predstavitve in razstave ni potrebno prositi dovoljena dokler javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten; pri učenju na daljavo je dovoljenje potrebno!
• Izvedena dela (npr. film po romanu, elektronska izdaja učbenika itd.) so največji problem v avtorskem pravu
• Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
• Delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik
• Kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo govorimo o razpečevanju ali distribuciji
• Prodaja dela ni isto kot prodaja avtorskih pravic!
• Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju
• Založbe želijo z delom odkupiti tudi avtorske pravice, če avtor tega ne želi, mora sam dodati člen v pogodbo, da jih lahko zadrži (honorar bo morda nižji)
• Bralec ima še manj svobode pri razpolaganju z delom, ki ga je kupil-->nakup knjige ne pomeni, da lahko z njo počnemo kar želimo!
• V določenih situacijah je kupcu dovoljena omejena uporaba avtorskih del tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja-->avtorju ni povzročena škoda, uporabnik je to počel v dobri veri-->POŠTENA RABA--> Dovoljeni so npr. kratki citati tujih del v znanstveni razpravi, obsežni citati ali celotna besedila pa ne
• Kopiranje tujega dela za kritiko, komentar, poročilo, poučevanje je dovoljeno, dokler se s tem ne služi denar
• Razmnoževanje avtorskih učbenikov in strokovnih knjig za potrebe študentov brez dovoljenja avtorja velja za kršenje avtorskih pravic
• Urednik spletnega učbenika mora paziti na avtorske pravice (npr. od kod/koga nekaj vzame in da v učbenik)
• Napačna je domneva, da je vse kar je na spletu, prosto uporabno!

Bralec Prost dostop

• Zahteva po prosti dostopnosti informacij, predvsem mora biti zastonj znanje, ki ga pridobimo v šolah-->primer so zastonj učbeniki
• Pred internetom so bile knjige zunaj šole le redko zastonj
• V Jugoslaviji je bilo treba vse drago plačat; zgled ˝zastonjkarstva˝ so nam bile države na Zahodu
• Zunaj šole prosta dostopnost znanja ni samoumevna (plačamo za vstop v muzej, članarine v knjižnicah itd.)
• Internet je razširil prost dostop do informacij
• Država z inštitucijami in zakonodajo prej ovira dostop do znanja, kot pa ga omogoča
• Internet ukinja tradicionalno slo. misel, da moramo biti nezaupljivi do vsega kar pride od zunaj
• Še vedno prisoten strah pred globalnim zastonjkarstvom
• Nezaupljivost do informacijske družbe, ki ni naš izum, je krivična in neutemeljena
• Vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija so najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja
• ˝Besedna umetnost˝ je dostopna pod pogojem plačila (za knjigo, članarino), vstopnine za gledališko predstavo itd.-->ko gre za šolsko, učbeniško berilo je dostopnejša, ko je avtor mrtev že vsaj 70 let ali če avtorji besedilo opremijo z ustrezno cc-licenco
• Znanstvene in strokovne objave so bile kupljive; zdaj založbe ne dajejo več honorarja piscem strokovnih objav-->to so lahko storili, ker imajo avtorji znanstvenih revij/besedil večinoma še akademske službe, medtem ko so literarni pisci večinoma odvisni od honorarja
• Znanstvena revija mora biti spletno dostopna, še bolje je, če je tudi zastonj
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena!; za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se ni odločila-->zakaj ne??
• Prosta/odprta dostopnost-->diseminacija znanstvenih informacij; prosta dostopnost ni isto kot prosta vsebina!(prosto vsebino lahko poljubno spreminjamo, prost dostop pa tega ne dovoljuje)
• Odprti podatki, vsebina, prost dostop, prosto znanje, odprta koda itd. (glej Wikiverzo, naslov Prost dostop)-->Kopiranje je dovoljeno, a moramo povedati od koga smo prekopirali!
• Slovenci ne vemo točno kako bi ločevali med besedama prost in odprt
• Projekt Open Access Slovenia razlikuje; prosti dostop-->brezplačna dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu, odprti dostop pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija
• Prosti dostop v praksi pomeni, da do besedil lahko dostopa kdor koli, kadar koli in kjer koli-->ponekod se moramo le registrirati in prijaviti
• Zlati prosti dostop (angl. gold access)=kadar prosti dostop zagotovi založnik, zeleni (green OA)=kadar je zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij; sivi dostop (nem. grauer Weg)=spletno dosegljive publikacije, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov; hibridni dostop=poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije; zakasnjeni prosti dostop je ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi; platinasti prosti dostop označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen
• Za prosto dostopnost znanstvenih objav se zavzemajo akademski učitelji in raziskovalci, univerzitetne knjižnice in znanstvena ministrstva držav (EU npr. od vodij projektov, ki jih financira, zahteva takojšnjo prosto dostopnost rezultatov na spletu); ovirajo jo založniške hiše, ker imajo od tega dobiček
• Plenilske oz. izkoriščevalske založbe-->založbe z OA, ki pa svoje storitve drago zaračunavajo avtorjem ALI založbe, ki za majhen denar objavljajo vse, tudi prispevke sumljive vrednosti

Založbe

• Vse kar napišemo v spletno enciklopedijo takoj postane javna last
• Znanje je javno dobro--> avtorske agencije, založbe, novinarska združenja ipd. tega ne razumejo tako (razni sodni postopki, da zatrejo poskuse za sprostitev plačljivih informacij
• Založbe in knjigarne knjige obravnavajo kot tržno blago; založba je segment kulturne industrije (bralec je potrošnik kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti)
• Zahtevati informacijo zastonj je vedno bolj normalno, biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic!
• Založbe znajo prodajati le knjige, zato težijo k objavljanju v knjižni obliki-->ciljna publika so otroci, ki ne znajo z računalniki in pa starejši ljudje
• Izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja
• Avtorji imajo iluzijo, da jim bodo založbe pomagale do bralcev, zato se še vedno obračajo k njim-->v znanstvenem tisku ta iluzija ni upravičena (pisci natančno poznajo ozek krog zainteresiranih bralcev-->zaradi domnevnega ugleda in predsodkov do samozaložbe se še vedno poslužujejo založb!), v popularni publicistiki in leposlovju je
• Znanstvene knjige potrebujejo dobre urednike in ne založb
• Slavistična revija je primer revije, ki nima založbe
• V civilizacijskem smislu je aktualno založniško preferiranje knjižnih izdaj v takih primerih, kot so šolski učbeniki, atlasi, slovarji in podobne publikacije, kontraproduktivno
• Založbe menijo, da knjižnice uničujejo slovenski knjižni trg-->NI RES
• Ohranjanje delovnih mest v založništvu (argument založb)

V 19. stol so bile izposojne knjižnice običajen način širjenja popularnih knjig

• Avtorji se radi postavijo na stran založb!
• Pojav ˝predatorskih služb˝ ponuja nove izbirne možnosti znanstvenim piscem-->način objavljanja ogroža/ukinja monopol založniških korporacij; kako funkcionirajo te službe?--> revije postavlja na splet po principu zlatega prostega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj); urednike in recenzente pridobiva s samodejno generiranimi vabili na naslove renomiranih znanstvenih piscev, sklicujoč se na naslovnikove konkretne znanstvene dosežke, namesto uredniškega honorarja jim ponuja dve zastonj objavi v svojih časopisih
• Avtomatizirano angažiranje urednikov oz. recenzentov in komercialni videz portala vzbujata pomisleke; deljena stališča do novih akterjev: nekateri se pritožujejo nad pomanjkljivo angleščino, skrbi jih, da objava na takem mestu ne bo dovolj ugledna; drugi imajo dobre izkušnje z recenzentskim postopkom, hitrostjo itd.

Repozitoriji

• Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja so številke o citiranosti (če nekdo citira, pomeni, da mu je določen članek prišel prav, ima odmev itd.); pomembne tudi številke o branosti objave (to se meri s številom dostopov na stran in dodatno lahko tudi s številom klikov na objavi)
• Obisk vsake spletne strani se da meriti (to delamo z zastonjskimi števci dostopa ali pa s skript za Googlovo analizo obiska (Google analytics)
• Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji
• Financiranje spletnih objav v okviru naročnine na internet bi bilo v redu-->del takega prispevka bi šel na račun avtorjev; pri nas imamo avtorsko nadomestilo, ki se plačuje glede na število izposoj v knjižnici
• Odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in ga plačati
• Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• Avtor mora pred tiskom v avtorsko pogodbo z založbo vpisati člen, ki mu dovoljuje vzporedno spletno objavo
• Slog pisanja se z objavljanjem na spletu malo spreminja
• Indvidualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco creative commons (cc)
• Vse slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju

Varovanje zasebnosti

• Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja-->nekatere je strah velikosti teh podjetij, druge moti njihov izvor (so iz Amerike), premočna konkurenca domačim podjetjem, strah pred digit. tehnologijami nasploh; simbolni sovražnik=Google-->enaka nevarnost kot jedrske elektrarne
• Ne mešajmo posamičnega s privatnim, zasebnim in sebičnim
• Skupno ne pomeni javno!; poleg splošno javno imamo še izraz posebno ali strokovno javno
• Najnevarnejša je politična zloraba osebnih podatkov

Kredibilnost

• Vsakdo lahko objavi vse; za spletne objave še plačilo ni potrebo-->kadar želimo nekaj objaviti na t. i. osrednjih mestih, v dnevnem časopisju, strokovnih revijah, nastopiti v osrednjih informativnih oddajah na TV ipd. lahko naletimo na nekaj ovir
• Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav
• Nujno moramo preveriti avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje
• Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, a le, kadar piše o stvareh s svojega področja/stroke!-->Sokolova potegavščina
• Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
• Pisec, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način je amater ali diletant
• Do mlajših avtorjev smo velikokrat nezaupljivi; (ne)upravičeno?-->manj življenjskih izkušenj, a bolje teoretično podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu

Aktivizem

• 70. leta-->izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
• 80. leta-->iz Amerike pride prepričanje, da je tak znanstveni larpurlartizem prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslovju
• Objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče (zmoti ga raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno)-->to pripomoglo k spremembi v dojemanju znanosti
• Spoznavni nihilizem novih pristopov hromi željo po objektivnem spoznanju
• Aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• Aktivizem v znanosti je neuporaben-->namesto na racio apelira na čustva
• Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci
• Ne enači kritične refleksije (= odmik od predmeta opazovanja) z aktivističnim diskurzom
• biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv
• Izobraževanje oblikuje kritično zavest

Avtorstvo

• Inštitucija podeljuje legitimiteto avtorjevim objavam (ne zaposlijo vsakega!), a hkrati omejuje/zavira objavo prelomnih odkritij
• Ustanavljanje alternativnih kanalov za publiciranje, npr.: revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza itd.
• Samozaložbe so pogostejše pri leposlovju
• Samozaložba-->besedilo ni šlo skozi uredniški ali recenzijski postopek; bralci smo upravičeno sumničavi, a to ni avtomatski znak slabe kvalitete informacij!
• Starost dokumenta--> ni nujno, da je besedilo verodostojno le zato, ker je staro
• Letnica objave je pomembna
• Preveri mesto objave in takoj ti bo jasno, koliko je informacija zanesljiva (npr. rumeni tisk)
• Včasih ni lahko odkriti ponaredkov
• Cankar je bil umorjen?

Strokovno recenziranje

• Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing)-->v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih; oblika samoregulacije znanstvene skupnosti; aktualno v zadnjih desetletjih
• Formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• O objavi odloča urednik, ne recenzent!
• Recenziranje naj bi preprečevalo objavo nepreverjenih objav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov, vendar lahko pride tudi do napačnih in krivičnih presoj
• Javno recenziranje
• Neodvisni ocenjevalci naj bi preprečevali nepotizem
• Slepa recenzija=ko avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka; dvojna slepa recenzija=ko tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
• V majhnih znanstvenih skupnostih je to nepotrebno, saj se avtorja prepozna že po temi, ki jo je izbral, recenzenta pa po tipu pripomb; potrebno pa se zdi v trenutkih, ko stroke doživljajo veliko rast in anonimno recenziranje skrbi za ohranjanje znanstvenih standardov
• Kako anonimiziraš besedilo?--> glej Novo pisarijo, to poglavje
• Urednikov namen je ohraniti takó zaupanje podjetnega avtorja kot pripravljenost recenzenta za nadaljnje ocenjevanje in zraven vzdrževati zahtevnostno raven in konceptualno usmerjenost revije
• Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh
• Avtorji morajo tudi vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve, da se v primeru zavrnitve obrnejo na drugo uredništvo
• Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem
• Nekatera uredništva so formalizirala recenzijski postopek tako, da recenzenti svoje stališče vpisujejo v obrazec, ki vsebuje nekaj točk; na koncu recenzent obkroži eno izmed ponujenih možnosti: članek je primeren za takojšnjo objavo | članek je primeren za objavo, vendar ob preobilju ponudbe lahko počaka na eno izmed naslednjih številk | članek je pogojno primeren za objavo (pod pogojem, da avtor upošteva recenzentske pripombe) | članek ni primeren za objavo

Pravopis

• Če se pisec ne izraža dobro, začnemo dvomit v kredibilnost napisanega

Ločila

• Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—)!; kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično?-->to razgledan pisec ve
• Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih
• Dvopičje je levostično ločilo; v Cobissu je drugače!
• Pred naštevanjem je dvopičje načeloma odveč
• Tropičje je alternativa itd.-ju; pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo!
• V strokovnem besedilu uporabljaj manj klicajem in vprašajev kot sicer
• Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi
• Pri piki načeloma ni dilem
• Pravopis se spreminja, po njegovi rabi lahko identificiramo starost pisca

Velike začetnice

• glej v Novo pisarijo

Digitalna pismenost

• Avtor mora znati besedilo pripraviti sam, od začetka do konca

Formati besedil

• Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil-->glej v Novo pisarijo!
• V Novi pisariji beri, kateri format je najbolj uporaben za določeno stvar

Besedilo v wikijih

• Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek Uredi
• V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike
• Najbolj preprosto se je oblikovanja besedil na wikijih učiti ob zgledih
• Kako pravilno pisati v wikijih glej Novo pisarijo

Vaje v wikijih

• glej v Novo pisarijo

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu (po e-pošti, uradni oceni, v opombah svojih besedil ipd.) ali pa kar neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo
• Neracionalno je pisati opombe v iztise besedil, saj mora potem nekdo to pretipkati
• Naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne
• Za vse ostale informacije glej Novo pisarijo

Navajanje Čemu sploh citiramo

• Strokovni pisec/govorec brez sklicevanja na druge ne more--> besedilo je prepričljivejše
• Ljudje bolj verjamemo stališčem, za katerimi stoji več ljudi
• Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
• Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja
• Sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja
• Informacija o avtorju je pomembna
• Priznavanja avtorstva posameznikom je ena najobčutljivejših točk naše civilizacije
• Odpor do skupinskega/anonimnega objavljanja
• V 80. letih 20. stoletja so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti
• 70-letna zapora velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo novi, strožji zakon, še niso bila v javni lasti
• V Avstro-Ogrski je zaščita del trajala 30 let po avtorjevi smrti
• Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del, sak se ne citira dela v celoti; če je delež velik je to plačljivo
• V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %
• Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni
• Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni

Prepisovanje

• Plagiat je, ko tuje znanje uporabljamo kot lastno, ne navedemo od kod smo jemali
• Plagiatorstvo nima vedno pravnih posledic--> človeka lahko preganjamo le, če je za plagiat vzel tekst, ki še ni v javni lasti, torej, če avtor še ni mrtev več kot 70 let
• Ponavadi plagiatorji kopirajo s spleta in ne iz knjig; plagiat je lahko odkriti, celo profesorji to lahko naredijo (vidiš zaporedje izrazov za katere veš, da ne ustrezajo študentovemu izražanju)
• Intelektualna kleptomanija-->težko dokazljivo, saj jih plagiatorji ponavadi parafrazirajo, oplemenitijo itd.
• Plagiatorstvo težko dokazljivo-->očitki so ustni (obrekovanje) in ni argumentiranih razprav

Citatna industrija Citatni indeksi

• Citation index= bibliografska strokovna zbirka, izpisuje sklice na predhodne objave; ločeni indeksi glede na znanstveno področje!
• Pri nas splošna citatna indeksa: Scopus in WoS (Web of Science)-->SSCI in AHCI
• Google Scholar je zastonj
• H-indeks=razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
• i10-indeks=število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
• Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje
• Kriteriji za uvrstitev v podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost itd.
• Slavistična revija zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, izgubila tudi na strokovnem ugledu

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF)= številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• Veliko načinov izračunavanja vplivnosti, najbolj razširjen je bibliografski servis Thomson Reuters
• Višji je revijin faktor vpliva-->več je vredna objava v taki reviji-->višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo
• SNIP, SRJ (glej Novo pisarijo)
• Meritve so kulturno pristranske; ne razlikujejo med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
• Moralno sporno je uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji!
• Prisilno citiranje
• Znanstvena skupnost se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF, npr. za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, za sprostitev dolžine člankov, slik in prilog itd.
• Googlov algoritem za rangiranje strani; Algoritem PageRank
• Open Citations Corpus (OCC)

Slovenske znanstvene revije

• Glej Novo pisarijo

Citatni slogi

• Različni citatni standardi znanstvenih disciplin; glavni citatni stili so: APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski itd.
• Humanistični pisci izbirajo med čikaškim in MLA-jevim
• Težava stilov=inertnost
• Glej Novo pisarijo

Tehnika citiranja

• Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata
• Glej Novo pisarijo

Opombe

• Opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka oz. poglavja --> navajanje literature, na katero se pisec sklicuje
• Enciklopedični članki poopombljanja pravzaprav ne potrebujejo
• V wikijih so opombe čisto na koncu
• Glej Novo pisarijo

Kratki sklici

• Glej Novo pisarijo

Označevanje navedkov

• Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami; navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• Glej Novo pisarijo

Od kod vse citiramo

• Iz vseh mogočih virov
• V humanistiki citiranje iz tiskane knjige najbolj relevantno (bilo)
• Namen citiranja je bralcu omogočiti preverjanje prepisanih informacij
• Citiranje citatov iz drugih del pride v poštev le v sili
• Glej Novo pisarijo

Viri in literatura

• Ločeno navajanje virov je nesmiselno
• Viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo
• Primarno vs. sekundarni viri-->to ločevanje ni potrebno!
• Glej Novo pisarijo

Zaslon in papir

• Vse bolj pogosto objavljanje na spletu, tiskanih izdaj vse manj
• Spletna stran drugačna od natisnjene
• Spletna stran identična formatu računalniškega zaslona (nekdanji ideal)
• Spletne strani niso pagirane
• Glej Novo pisarijo

Zgledi

• Cobiss-->3 oblike zapisa bibliografskih enot; ločila se ne držijo Slovenskega pravopisa
• Za ostalo glej Novo pisarijo

Knjiga na bralniku

• Raje citiraj z dLiba ali Wikivira kot pa s Kindla in drugih bralnikov
• Glej še Novo pisarijo

Članek v zborniku

• Glej Novo pisarijo

Poglavje

• Glej Novo pisarijo

Razprava v reviji

• Glej Novo pisarijo

Članek v časniku

• Glej Novo pisarijo

Članek na dLibu

• Glej Novo pisarijo

Enciklopedijsko geslo

• Glej Novo pisarijo

Forum

• Glej Novo pisarijo

Spletni tečaj

• Glej Novo pisarijo

Blog

• Glej Novo pisarijo

Članek na spletišču

• Glej Novo pisarijo

Zapis v podatkovni zbirki

• Glej Novo pisarijo

Diplomska naloga

• Glej Novo pisarijo

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Glej Novo pisarijo

Zemljevidi

• Podatki o viru so pod zemljevidom
• Včasih avtorsko delo (npr. Kozlerjev zemljevid), danes ne več
• Glej Novo pisarijo

Fotografija

• Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijo! (enako velja za grafikone in tabele); v natisnjenih monografijah je na koncu seznam fotografij s številko strani v knjigi
• V svoje spletno besedilo smemo vključiti le tiste posnetke, ki so izrecno označeni kot javna last
• Glej Novo pisarijo

Risba

• Glej Novo pisarijo

Glasbeno delo

• Glej Novo pisarijo

Radijska, televizijska oddaja in film

• Glej Novo pisarijo

Napake pri citiranju

• Glej Novo pisarijo

Navajanje na Wikipediji

• Glej Novo pisarijo
• Z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov

Žanri

• Vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni žanri...med tem se odločamo, ko pišemo
• Stroka, strokovni-->ima dva pomena (poimenuje disciplino oz. znanstveno področje, v akademskem svetu pa pomeni vrednostno razlikovalen smisel)
• Izvirni članek=prva objava raziskovanih rezultatov v znanstveni reviji; pregledni znanstveni članek pa poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jim doda svoja stališča
• Poljudni članki popularizirajo in družbeno osmišljajo raziskovalna spoznanja (mesto objave je drugačno kot pri znanstvenem članku!)
• V humanistiki ima knjige najvišji status
• Znanstvene objave pomembne za dvig po akademski lestvici
• Najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave
• Wikipedijski članki se močno razlikujejo
• Glej Novo pisarijo

Šolsko pisanje

• Žanri šolskega strokovnega pisanja so: referat, esej, diplomska naloga(magisterij, doktorat)
• Namen šolskega pisanja=izpolniti študijsko obveznost
• Manj ko je pisec izkušen, bolj bo očiten »šolski« značaj njegovega pisanja
• Glej Novo pisarijo

Popravljanje

• Urejena besedila so pogoj za normalno funkcioniranje njih
• Na Wikipediji se večinoma ukvarjajo z že postavljenimi besedili
• Popravljanje=lektoriranje in korigiranje
• Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
• Lektoriramo pred objavo, na spletu se lektura dogaja sproti
• Kako prevedemo lektoriranje?--> copy editing v ang. (ni čisto ustrezno, saj imata izraza drugačen pomen oz. kaj naj bi ta oseba počela se razlikuje!)-->za razlago glej Novo pisarijo
• Avtorji lahko pripombe lektorja sprejmejo ali pa ne (v preteklosti so jim bili hvaležni, saj sami niso imeli ustrezne izobrazbe v slovenščine, danes se dostikrat jezijo)
• Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje (besedila za objavo se korigirajo)
• Korektura in lektura se pomešata (sploh v današnjem času)
• Zahtevna besedila v renomiranih publikacijah gredo skozi več korektur (tiskarna, urednik, avtor sam naj bi korigirali)
• Danes lektoriramo besedila v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam; korekture pošiljajo v pdf-ih
• Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• Urednik gre prvi skozi besedilo-->odloči se ali ga bo objavil ali ne (lahko postavi tudi določene pogoje za spremembe avtorju); nato besedilo da lektorju in korektorju
• Odloča o zaporedju tekstov v publikaciji
• Urednikovanje ima težo znanstvene dejavnosti

Komunikacija v stroki E-pošta

• Izumili so jo za znanstveno komuniciranje, od 80. let dalje je namenjena globali rabi
• Glej Novo pisarijo za napotke pisanja

Socialna omrežja

• Ime za načine družbenega komuniciranja; razlike v funkcijah socialnih omrežij
• Facebook je najpopularnejši
• Kratka življenjska doba teh omrežij (danes je popularno nekaj drugega kot pred desetimi leti itd.)
• Služijo potrebi po druženju in vsakdanji komunikaciji
• Dunbarjevo število (tj. 150)= max. število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko posameznik vzdržuje
• Facebook-->pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij
• Socialna omrežja se regulirajo sama

Tvit

• Sporočilo v socialnem omrežju Twitter
• Omejen na 140 znakov; oblika bloganja, mikrobloganje
• Uporabljena so bila tudi v literarne namene
• Tvitanje služi promociji in diseminaciji strokovnih objav

Drugo

• Lindkeln-->daljša strokovna sporočila-->razpisi za akademske službe in projekte, zato se raziskovalci skorajda morajo vpisati
• Komentatorske rubrike časopisov (te rubrike pod članki na spletu ne spadajo pod strokovno pisanje!)-->sovražen, žaljiv, vulgaren govor; strokovni časopisi te funkcije ne podpirajo

Zagovor

• Zagovori akademskih spisov; iniciacijski obred, posameznik vstopi v službo
• Za več glej Novo pisarijo

Literarna kritika

• Literarna in strokovna kritika
• Literarna-->usmerja se na literarno delo; strokovna-->strokovno ali znanstveno delo
• Literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil

Enciklopedični članek

• Zahtevana večja jedrnatost oz. konciznost
• Ni anekdot, ponavljanj, prepodrobnih informacij itd.
• Načela: soglasnost, sodelovanje, strpnost in vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• Pravila za pisanje gesel o osebah so jasna
• Literarnovedna gesla-->gesla o lit. avtorjih, urednikih, založnikih, kritikah itd.
• Dva kriterija za vpis novih slovenskih literarnih zgodovinarjev v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv
• Kdo kandidira za enciklopedični vpis?-->tisti, ki se velikokrat pojavljajo v geslih, so uvrščeni na različne sezname (npr. prešernoslovcev)
• Povprečni obseg biografskih gesel raste

Članek o knjigi

• Enciklopedični popisi vseh knjig niso mogoči (preveč jih je)
• Pišemo o knjigah avtorjev, ki so napisali več knjig, ki že imajo biografijo na Wikipediji itd.
• Podrobno poglej Novo pisarijo

Učbenik

• Študije pišejo le izbrani posamezniki, ostali se ukvarjajo s pisanjem učbenikov
• Specifike učbeniškega pisanja (glej Np)
• Za učbenik je treba ustrezno izbrati in reducirati gradiva
• Izdajanje učbenikov je lukrativno
• Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije
• Nova pisarija ima status učbenika
• Glej Novo pisarijo

Strokovni blog

• Blog=spletni dnevnik (weblog)
• Blogarska orodja--> WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos itd.
• Blog je primeren za pol. diskusijo, estradnike, publiciste, javne intelektualce itd.
• Aljoša Harlamov ima edini od slo. literarnih zgodovinarjev blog
• Tudi za bloge velja avtorska zaščita (potrebno jih je torej citirati)
• Primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in dialog med znanstveniki
• Tako pisanje je lahko zasvojljivo-->pogubno za akademsko kariero
• Blogi nimajo znanstvenega statusa, saj niso recenzirani, ni argumentiranj, citiranj itd.

Spletni forum

• Pomembni za oblikovanje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• Stopnja vitalnosti določene skupnosti se presoja po št. strokovnih forumov, naročnikov itd.
• Pojav druge polovice 90. let 20. stoletja (prej elektronska oglasna deska ali pa poštni seznam)
• Arhiviranje sporočil je pomembno (po tem se ločijo od spletnih klepetalnic)
• Različni načini reguliranja npr. forumi zahtevajo prijavo, registracijo ali pa je prost dostop (tu ponavadi moderator skrbi za ustreznost objav)
• Seminar Humanist (od tu vsebina Nove pisarije)
• SlovLit (ureja prof. Hladnik)

Slog

• Usmerjenost besedila (dandanes novejše informacije objavimo na vrhu strani, spodaj je pa historiat objav-->glej mojo DN za razumevanje)-->razporejanje "po aktualnosti"
• Zaslon narekuje obliko besedila
• Besedilo s povezavami
• Glej Novo pisarijo

Sestavni deli

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil (glej Np)
• IMRAD (introduction, methods, results and discussion), po naše UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• V revijah se poleg avtorja pojavlja še institucija na kateri je zaposlen in njegov elektronski naslov
• Humanistični članki so ponavadi delo le enega avtorja
• Na Wikipediji avtorja lahko vidiš le v zgodovini

Naslov

• Prva informacija bralcu
• Je najbolj strnjeno povzeto celotno besedilo
• Ni vseeno kako nasloviš članek!
• Naslov mora zadeti vsebino, sicer "vsebina ni skladna z naslovom" (pri esejih) oz. rečemo, da naslov zavaja/vzbuja napačna pričakovanja (če si ga je izmislil avtor sam)
• Poljubni naslovi so možni le v umetnostnih besedili, v strokovnih pač ne
• Priporočila za oblikovanje naslova (glej Np)
• UD-klasifikacija spada pod naslov
• Če je naslov preveden v ang., naj se ravna po ang. pravopisu in tipografiji
• Glej Np

Izvleček

• Sinonim: sinopsis, abstrakt
• Krajša oblika povzetka
• Imajo jih spletne revije, da se bralec potem odloči ali bo revijo kupil ali ne
• Štiri sestavni deli izvlečkov (glej Np)
• Največ 10 vrstic (100–150 besed)!
• Ni odstavkov, kratkih sklicev, opomb
• Mesto objave: takoj za naslovom
• Manjše črke, manjši razmik, morda celo ležeče, zamaknjeno v desno
• Za globalno promocijo naredimo tudi angleški izvleček
• Udeležba na konferencah se najavi z izvlečkom načrtovanega prispevka
• Glej Np

Ključne besede

• S tem smo dolžni opremiti razpravo!
• Podobno izbiri kategorij na Wikipediji
• Poimenujejo ožja predmetna področja v članku
• Ne moremo svobodno izbrati ključnih besed-->biti morajo frekventni, imeti terminološki pomen
• Ponavadi so to ustaljeni termini, le redko neologizmi
• Jedrnate in kratke
• Izrazi iz naslova naj ne bodo v ključnih besedah

Kazalo vsebine

• Označi naslove in podnaslove in računalnik bo sam oblikoval kazalo
• Nekatera kazala verzalke spremenijo v male črke
• Štiri poglavja v wikijih in kazalo se samodejno pojavi na vrhu
• Smiselno strukturirano kazalo
• Poglavja naj si sledijo v logičnem zaporedju
• Več strani dolgo kazalo je nepregledno
• Glej Np

Povezave

• Po tem se internetno besedilo (hipretekst) loči od tiskanega (tekst)
• html povezave so modro obarvane, ko jih poklikamo so vijolične
• Rdeča barva na wikijih pomeni, da tam še ni gesla
• So oblika sklicevanja
• Glej Np

Napake

• Glej Np

Gostobesednost

• Načeloma nobena informacija ni odveč
• Črtamo lahko mašila in podobne besede, ki jih preveč ponavljamo v besedilu
• Glej Np

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka!
• To ni le posledica površnosti; s strokovnim jezikom dostikrat namerno zapletajo stvari
• Znanstveno delo mora bit razumljivo tudi za ljudi izven stroke
• Vsega znanstvenega ne moremo povedati poljudno, veliko pa lahko

Pomanjkanje konteksta

• Tudi strokovni pisci včasih pozabijo, kaj je njihova teza
• Do informacij je treba znati priti in jih postaviti v kontekst
• Nasilno posploševanje je napaka; besedi že in šele se dostikrat rabita brez konteksta

Manierizem

• Besedilo naj bo sklenjeno, stavki smiselno vezani (pri seznamih, naštevalnih opisih to ni nujno)
• Izogibaj se nepotrebnemu dramatiziranju ali podaljševanju članka
• Avtorji dostikrat zavračajo lektorjeve popravke, če je besedilo napisano v preveč osebnem slogu
• Pozornost bralca skušamo dobiti s ponavljanjem
• Hiperkorektnost--> npr. uporabljamo zaimek kateri namesto ki
• Arhaizmi, zastareli izrazi so pogosti v pisnih besedilih, saj imamo občutek, da je pisno nad govorjenim, zato mora biti drugače
• Sintaktične obsesije piscev

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje posameznih izrazov--> znak malomarnosti, saj če bi še enkrat prebrali, kar smo napisali, bi to opazili in popravili
• Mašila niso zaželena v pisnih besedilih

Pristranskost

• Z imeni postanemo preveč domači in npr. pišemo kar Voranc namesto Prežihov Voranc
• Ideološka pristranskost--> prepoznamo po veliki rabi narekovajev
• Bralec bolj zaupa strokovnim kot pa publicističnim besedilom
• Tudi Np je pristranska

Terminologizacija

• Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
• Z izumom novega termina dobiš ugled
• V OŠ učbenikih terminologizacija ni zaželena
• Pisec ignorira terminologijo--> izgubi bralčevo zaupanje v literarnovedno kompetenco
• Odpor do slovenjenja terminologije v zvezi z računalniki

Spol in število

• Moški spol je nevtralen (to je veljalo včasih)-->feminizem je skušal to spremeniti
• Dosledno upoštevanje obeh spolov je neekonomično, nenaravno
• Lahko uporabimo množino in se izognemo dilemi o uporabi spola ali pa uporabimo sedanjik

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje domače: tuje; kaj je bolje uporabljati?
• Glje Np

Govorna prezentacija

• Standardni način prezentacije strokovnih informacij je objavljanje
• Govorne predstavitve-->status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss ali kako drugo javno dostopno bibliografijo
• Predhodna objava je podlaga za predavanje
• Neposredni zapis govorjenega ni dober, saj so, predvsem skladenjske razlike, prevelike
• Govorjeno predavanje ne more biti enako zapisanemu!
• Na predavanje se je kot govorec potrebno pripraviti
• Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila

Prosojnice

• Predavatelju pomagajo, da pravočasno zaključi predavanje
• Dosti prezentacijskih programov (PowerPoint, Prezi itd.)
• Slabe strani prosojnic: poslušalci le berejo tekst in ne poslušajo, predavatelj lahko začne le prebirati alineje; zapisovanje na predavanjih pomaga pri pomnjenju!
• Na prosojnice ne piši dolgih besedil
• Prezentacijo priporočljivo pretvorit v pdf

Vizualizacija

• Prosojnice so vizualizacija govorjenega
• Spletno besedilo je slikovitejše kot tiskano

Fotografije

• Prevlada slikovne informacije nad besedilno
• Digitalizacija je pripomogla k popularnosti fotografije
• Fotografija ni primerno znanstveno orodje--> ni res!
• Avtorstvo fotografij je strogo individualno--> avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilec
• Fotografija ni objavljena samostojno, vedno je še neko besedilo ali druge slike
• Avtor je neveden za naslovom slike (obratno kot pri tekstu)
• Fotoreportaža-->prevladujejo fotografije
• V leposlovju je fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig
• Pričakujemo jo v nekaterih strokovnih žanrih: navodilih za uporabo, slikovnih slovarjih in enciklopedijah
• Sprva težave s slikami na spletu (glej Np)
• Glej Np

Licenciranje fotografij

• Uporaba fotografij je pravno regulirana, sploh na Wikimedijinih spletiščih
• Če od smrti kiparja, slikarja ali ilustratorja ni minilo vsaj 70 let, takih del (torej kipov, slik, knjižnih ilustracij) ne smemo objavljati-->v nekaterih državah je to dovoljeno, seveda z avtorjevim privoljenjem, oz. v nekaterih primerih niti tega ne rabijo
• Tudi objava kipov na javnih mestih je prepovedana
• Zakonodaje glede objave fotografij niso enako po vseh državah
• Posnetke platnic (če niso v javni lasti in so avtorsko delo) je dovoljeno objaviti v omejeni ločljivosti
• S slikami, najdenimi na Googlu, ne smemo opremiti članka na Wikipediji!
• Od leta 1978 do 1995 so avtorske pravice za fotografije zapadle po 25ih letih, nato so to podaljšali na 70 let
• Wikimedia si prizadeva za prosto dostopnost fotografij

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine--> 44. člen (za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika)
• 51. člen veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah pravi, da se smejo za namene citiranja oz. ponazoritve uporabljati posamezne fotografije tudi brez izrecnega dovoljenja avtorja oz. nosilca avtorskih pravic, vendar z omejitvami
• Slovenska zakonodaja je zelo stroga, ameriška pa ne (na spletu so celotni filmi, čeprav avtorji še niso mrtvi 70 let, takih slovenskih filmov žal ne bomo našli na spletu)
• Glej Np

Nalaganje na wikije

• Slike se večinoma nalaga preko Wikimedia Commons
• Sliko opremi s ključnimi besedami in kategorijami, opiši jo
• Predloga:Ovl pomeni opis, viri, licenca

Infografika

• Informacijska grafika-->oblika vizualizacije podatkov
• Glej Np

Tabele

• Glej Np

Grafikoni

• Glej Np

Zemljevidi

• Marja Boršnik prva objavi zemljevide v lit. delih
• Literarni sloji na Geopediji
• Glej Np

Besedni oblak

• Glej Np??

Iskanje

• Razvoj iskalnikov povezan z naraščanjem števila informacij
• ORCID je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen
• Identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI
• Glej Np

UDK

• Pomeni 'univerzalna decimalna klasifikacija'
• Ta klasifikacija se ne uporablja povsod
• SLO s tem opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji
• Ameriška klasifikacija znanstvenih področij se razlikuje od evropske
• Glej Np

DOI

• 'digitalni identifikator objekta'
• Označevanje spletnih objav
• Pridobitev kode je plačljiva, registracijske agencije so morale plačati članarino
• Glej Np

COBISS ID

• Uporabno za identifikacijo publikacij
• Na wikijih je dobro, če objavimo identifikacijsko številko COBISS
• Glej Np

Podatki in podatkovne zbirke

• Podatek (data), raje zajemek (capta)??
• Dve vrsti informacij: podatek in dokument (v lit. vedi je to drugo ime za besedilo; danes računalniška datoteka)
• Podatki so osnovni elementi informacije
• Včasih so bili podatki težko dostopni (iz več razlogov)
• Št. javno dostopnih podatkovnih zbirk narašča
• Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine je primer podatkovne zbirke; razni slovarji na Franu, besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida itd.
• Popisi knjig Tarasa Kermaunerja
• Glej Np

Iskanje po dLibu

• Glej Np

Seznami

• Ena izmed oblik za členitev besedila (namesto odstavkov naredimo alineje)
• Na koncu alineje ločilo ni potrebno
• V wikijih alinejo naredimo z zvezdico ali grabljico
• Retorični figuri, ki strukturirata sezname-->akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
• Glej Np

Digitalna humanistika

• Np spada na področje digitalne humanistike
• 1997 ta izraz zaživi
• Nova veda-->kulturomika
• Vprašanje proste dostopnosti objav, non-stop dosegljivost objav
• Digitalni humanisti sodelujejo med seboj
• ADHO,EADH, DARIAH, CLARIN itd.
• Glej Np

Empirične metode

• Empiričen-->podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• Izraz empiričen je sinonim znanstvenosti
• V humanistiki ni eksperimentiranja
• Teoretičen pristop (=deduktiven) je nasproten empiričnemu (=induktiven)
• Javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju
• 1977 nastal Prešernov konkordančni slovar
• Zbirki slovenskega zgodovinskega romana in kmečke povesti
• Glej Np

Programi

• Glej Np

Projekti, revije

• Glej Np

Računalniško jezikoslovje

• Glej Np

Orodja in korpusi

• Glej Np

Nove besede

A

• ARHAIZEM=jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku
• ADAPTACIJA= preureditev, prenovitev
• ASPEKT=podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav
• ARTIKULACIJA=oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava
• ANARHIČNOST=neurejenost, neorganiziranost
• ASPEKT=izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik
• ASPIRACIJA=prizadevanje za kaj; težnja, želja
• ANGAŽMA=nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• ADORACIJA=češčenje Boga, čaščenje
• ALTRUIZEM=ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• ANTOLOGIJA=zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• ANTAGONIZEM=nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• ANONIMIZACIJA=postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
• ANALFABETIZEM=nepismenost
• AFORIZEM=zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
• ARBITRAREN=prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
• AKCENT=poudarek

B

• BIBLIOFIL=ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
• BENIGEN=nenevaren, neškodljiv
• BALASTEN=odvečen (balast=navlaka)
• BIOLOGIZEM=prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja
• BANDERA=zastava

C

• CITATOMANIJA=nagnjenost k prekomernemu citiranju

Č

D

• DISKUSIJA=izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje
• DILETANTIZEM=nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• DEFETIZEM=mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• DEKLARATIVEN=ki temelji na besedah, ne na dejanjih
• DISEMINACIJA= razširjenje bolezenskih klic po telesu (v besedilu mišljeno, da se širijo znanstvene informacije)
• DISERTACIJA=znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
• DIAPAZON=časovni razpon

E

• EKSAMINATOR= izpraševalec (pri izpitu)
• EMANCIPACIJA=pridobitev enakopravnega položaja
• EKLATANTEN=očiten, jasen, prepričljiv
• EMINENTEN=ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste
• EKSPERTIZA=izvedensko mnenje, poročilo
• EMBARGO= prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• EKSCESIVEN=pretiran, čezmeren
• EKSCERPIRATI=namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
• EMBLEM=likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo
• ENIGMATIČEN=skrivnosten, nenavaden
• ELABORAT=izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
• EKSPLOATACIJA=uporaba, izkoriščanje
• EKRANIZACIJA=filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela
• EMULACIJA=posnemanje

F

• FANTAZMA=privid
• FILOLOGIJA=veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
• FAKTOGRAFIJA = naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja
• FAMULUS=služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
• FRANKIRATI=nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• FLOSKULA=fraza, ki se lepo sliši
• FELJTON=kdor piše feljtone, podlistkar

G

• GENEZA=izvor, nastanek in razvoj česa
• GRAFOMANIJA=bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju

H

• HISTORIAT=potek, opis kakega dogajanja
• HABILITACIJA=pridobitev pravice predavati na visoki šoli
• HERMETIČEN=ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen
• HIBERNACIJA=spanje

I

• IMPRESUM=podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• IRONIZIRATI=izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami
• INERTNOST=lenobnost, nedelavnost
• INFERIOREN= manjvreden
• INTENCA=težnja, nagnjenost, usmerjenost
• INERCIJA=stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• IMPONIRATI=vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

J

K

• KONCIPIRATI= napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• KONDUKTER=uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu
• KOMPETENTEN=pristojen, pooblaščen
• KONZUMENT=potrošnik, porabnik
• KORESPONDENCA=zveza, povezava
• KANON=pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji
• KONFISCIRATI=odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči
• KONCERN=združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
• KORPORACIJA= gospodarska organizacija, sestavljena iz več istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolističnih ciljev
• KAPITELKA = velika črka v velikosti male
• KLEPTOMANIJA=bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
• KVANTIFIKACIJA=izražanje, prikazovanje kvantitativno istovrstnih pojavov s števili
• KOMPILIRATI=izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
• KONCIZEN=jasen, natančno izoblikovan
• KONZULTIRATI=spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se
• KONSTELACIJA=medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev; položaj, stanje
• KURATOR=kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik
• KONSTITUTIVEN=bistven, pomemben
• KONJUNKTUREN= zelo cenjen, iskan
• KONCIPIRATI=napraviti, sestaviti koncept, osnutek

L

• LEGALIZEM=dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje
• LARPURLARTIZEM=nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena (umetnost zaradi umetnosti same)
• LAMENTACIJA=tožba, tarnanje
• LUKRATIVEN=donosen, dobičkonosen

M

• MONOGRAFIJA=znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
• MANTRA=zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji
• MAKSIMA=življenjsko vodilo, geslo
• MANIERIZEM=likovno izražanje z elementi tega sloga
• METASTAZIRATI=razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen
• MAJESTETIČEN=veličasten, mogočen
• MNEMOTEHNIČEN=pomnilen

N

• NARATOLOŠKI=nanašajoč se na naratologijo
• NAPABERKOVATI=priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem

NIVELIZIRATI=izenačevati

O

• OBSKUREN=mračnjaški, nejasen
• OSOREJ=ob tem času, ob tej uri
• ORTODOKSNOST=pravovernost

P

• PARAZITIRATI=biti zajedavec, živeti kot zajedavec
• PASIVIZIRATI=spraviti v nedejavnost, nedelavnost
• PARADIGMA=vzorec, primer
• PARTICIPATIVEN= nanašajoč se na soudeležbo, sodelovanje zaposlenih ali državljanov pri odločanju
• PLASIRATI= doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
• PLURALNOST=številnost
• POSTULAT=zahteva, nujnost; predpostavka, izhodišče
• PROPOZICIJA= določila, pogoji
• PAVŠALEN = približno podan, povprečen, posplošen
• PASUS = odlomek, del
• PATINA=taka plast na predmetih, ki daje starinski videz
• PASANT=mimoidoči, mimoidoča
• PLAGIAT=kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti
• PAGINIRAN=oštevilčen
• PISMOUŠTVO=učenjaštvo, znanost
• PLEONAZEM=pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

R

• RECEPCIJA=prevzem, sprejem
• REPERTOAR=količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti
• RECENZIJA=prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
• REPOZITORIJ=prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• RENOMIRAN=priznan, slovit
• REVOLT=upor, odpor
• RECENZENT=kdor podaja strokovno mnenje, sodbo o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost; strokovni ocenjevalec
• RENOME = ugled, sloves
• REFERENCA = priporočilo
• REDIGIRAN=popravljen, spremenjen
• REZONIRANJE=razmišljanje, razglabljanje

S

• STANDARDIZIRATI=določiti, kakšno sme, mora kaj biti sploh
• SINOPSIS= kratka vsebina, pregled česa
• SINTAGMA=besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• SUBLIMEN=vzvišen, plemenit
• SEPARATOR= izločevalec
• SPAM=vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; ne(za)želena elektronska pošta
• SERVILNOST= hlapčevstvo
• SINTAKTIČEN=skladenjski
• SPORADIČNO=občasno, posamično

Š

• FETIŠIZEM=pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa

T

• TAVTOLOŠKI=istorečen
• TRUST=združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču
• TAKSONOMIJA=sistem razvrščanja in poimenovanja bitij, predmetov, pojavov, ki tvori urejeno in sklenjeno celoto

U

• UTOPIČEN=ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv
• UZURPACIJA=nezakonita, nasilna prilastitev
• UKALUPLJATI=delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki

V

• VADEMEKUM=knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem
• VOLUNTARIZEM=mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volj
• VITALNOST= sposobnost za življenje, obstajanje
• VERZOLOŠKI=nanašajoč se na verzologijo
• VALENCA=vezljivost

Z

Ž