Tara Jablanov

Domače naloge

1. Domača naloga

Izberi si podlistek iz poglavja Korekture podlistkov.

2. Domača naloga

UTOPIJA IN LITERATURA

Utopija je beseda, ki opisuje popolnost; pa naj bo to popolna družba, popoln svet ali popolno življenje. Ker objektivna popolnost ne obstaja, izraz za vsakega predstavlja nekaj drugega. Popolnost je v resničnem svetu nemogoče doseči, zato si pisatelji izmišljajo svoje utopije v literaturi, kjer je vse mogoče - tam je namreč edina omejitev naša domišljija. Izkazalo se je, da se ljudje zelo radi vživljajo v svetove, ki niso njihovi, in ravno zato tako radi berejo take zgodbe. Z branjem imajo veliko manj dela, kot če bi sami zapisali vse svoje predstave o utopičnem svetu. Rezultat ni enak, je pa podoben, saj tako ali drugače dobijo pobeg od tegob realnosti, ki si ga (tako kaže) vsi želimo. Tako so verjetno nastale fantazijske knige; čeprav tovrstni svetovi niso utopični, so drugačni od našega, kar jim poveča privlačnost in nam omogoči prej omenjen pobeg. Zanimivo je, da so se poleg utopij razširili tudi distopični romani, saj bi si človek mislil, da si ljudje želimo popolnosti. A očitno radi beeremo tudi kritike človeštva, kritike sveta, saj nam dajo ogromno za misliti in odprejo ogromno novih pogledov na (aktualno) dogajanje. Literatura je ravno zaradi tega tako čudovita in vselej zanimiva. Danes lahko živimo v popolni držubi, jutri pa v svetu mehanizacije in hedonizma.

3. Domača naloga

POPRAVLJALCI SVETA

Kategorizacija in deljenje ljudi (ker s tako velikimi številkami neradi upravljamo).
V zgodovini je bil način spreminjanja sveta vojna; za Slovence ni prišla v poštev, ker nismo imeli svojega plemstva, gospodè, države.
Približno 7000 jezikov na svetu (slovenščina spada med vélike jezike, kar pomeni, da ima več kot en milijon govorcev).
Kako lahko jezik prispeva k našemu kulturnemu stanju?
Vedno bolj običajno postaja, da popravljamo svet na kulturnem področju
Wikipedija je mogočno orodje za popravljanje sveta --> omogoča možnost kreativnega poseganja v ta svet.
Prav tako wikipedija ni le kraj od koder jemljemo informacije, ampak jih tja tudi dajemo.
Čeprav je na njej mogoče izvajati vandalizem, se to zelo hitro odpravi. Vsaka sprememba se namreč dokumentira.
Vsi lahko nekaj prispevamo. Video nas spodbuja k temu, da postanemo aktivni bralci in s tem tudi popravljalci.

4. Domača naloga

MNENJE O SLAVISTIČNI REVIJI (letnik 66, številka 4)

Slavistična revija mi že po zunanjosti vzbuja zanimanje, saj rdeče platnice opozarjajo na nekaj posebnega. Po branju kazala sta me presenetila članka v cirilici, ker sem pričakovala le slovenski jezik. Ampak zdaj se mi zdi to še bolje, ker je take vrste časopis veliko bolj zanimiv za bralca in doseže širšo publiko. Povzetki člankov so zapisani v angleščini, najverjetneje iz istega razloga. Notranjost je pregledna in vključuje kar nekaj člankov, ki so bodisi leposlovne bodisi literarne vsebine. V reviji številka štiri letnika 66 prevladujejo jezikoslovne teme, a je kljub temu vsak članek popolnoma drugačen ter nam s svojo vsebino odpira možnost za različne in zanimive jezikoslovne debate.

5. Domača naloga

O LITERARNOVEDNEM ČLANKU

Petra Kim Krasnić: Spreminjanje podobe Krima v ruskem zgodivinskem prostoru

Avtorica najprej predstavi Krim iz zgodovinskega vidika, potem pa še iz vidika literature, na katerega se bom osredotočila.

Puškin je bil prvi avtor, ki je vpeljal tematiko Krima v literaturo. Za tem so začele nastajati številne lirske pesmi posvečene vtisom o krimski naravi, zgodovisnkim vtisom itd. Nastajati pa začnejo tudi pesnitve v stilu bayronizma.

V sredini 19.stoletja je zaradi sprememb, ki so sledile krimski vojni, prišlo do preoblikovanja romantične tradicije dojemanja Krima. Tolstoj ga prikaže v času vojne, kar je v popolnem nasprotju s Puškinovim prikazom srečnega tamkajšnjega življenja. Čehov ga zopet pokaže kot takega: kot prostor civiliziranega življenja in idilične narave.

Podoba Krima se je torej skozi čas izrazito spreminjala, kar je povezano z aktualnim zgodovinskim dogajanjem. Avtrica oboje zelo dobro opiše, zaradi česar je članek povezan in razumljiv.

6. Domača naloga

OPIS WIKIPEDIJSKEGA ČLANKA O SLOVENSKEM LITERARNEM ZGODOVINARJU

Iz seznama slovenskih literarnih zgodovinarjev sem si izbrala Andraža Ježa. Na začetku so napisani samo glavni podatki (poklic, datum rojstva), kar najdemo tudi pod sliko na desni strani. Vsebina je razdeljena na štiri točke: življenje in delo, bibliografija, glej tudi ter viri in zunanje povezave. Andraž Jež je literarni zgodovinar, docent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstveni delavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Objavljal je v revijah Jezik in slovstvo, Literatura, Pogledi, Primerjalna književnost, Slavica litteraria in Slavištična revija. Ukvarja se tudi s teorijo sodobne komponirane glasbe in umetnosti ter s filozofijo. Stran je bila na zadnje urejena 24.10.2021.

7. Domača naloga

LITERARNI SPOMENIKI V BLIŽINI BRODA

Živim na Brodu in v okolici sem našla tri literarne spomenike.

Prvi spomenik

Pisatelj: Tone Čufar
Tip spomenika: spominska plošča
Besedilo na spomeniku: Tu v bližini je 11. avgusta 1942 pod okupatorjevimi streli omahnil v smrt delavski pisatelj in pesnik jeseniški revolucionar TONE ČUFAR
Lokacija: Prušnikova 2
Stanje: ohranjen
Čas postavitve: 1972

Drugi spomenik

Pisatelj: Jakob Aljaž
Tip spomenika: rojstna hiša
Lokacija: Zavrh pod Šmarno goro 2
Stanje: nedokončano
Čas postavitve: obnova 2007

Tretji spomenik

Pisatelj: Valentin Vodnik
Tip spomenika: rojstna hiša
Besedilo na spomeniku: Tu se je rodil 3. svečana 1758 Valentin Vodnik pervi slovenski pesnik.
Lokacija: Vodnikova cesta 65, Ljubljana
Stanje: dobro ohranjena
Vodnikov ded je hišo kupil leta 1735.

8. Domača naloga

ČLANKI, KI POTREBUJEJO LEKTURO

Na seznamu lekture potrebnih člankov sem si izbrala članek Prijateljstvo na delovnem mestu. V njem sem popravila:

napačno postavljene vejice,
dvojne presledke,
tipkarske napake in
nekaj nepravilno uporabljenih besed.

Prijateljstvo na delovnem mestu

9. Domača naloga

REGISTER KULTURNE DEDIŠČINE

Izbrala sem si spomenik padlim v NOB v Šentvidu, ki stoji v parku med Celovško cesto in Prušnikovo ulico.

Sinonimi imena enote:

Spomenik talcem in padlim borcem.

Opis:

V parku stoji visok kamnit obelisk (A. Bitenc, 1949) z vklesanim posvetilom in imeni talcev ter bronastim kipom Zmage (B. Pengov) na vrhu. Na dveh kamnitih ploščah so vklesana imena padlih domačinov.

Datacija:

druga četrtina 20. stol., 1949, druga svetovna vojna.

Avtorji:

Anton Bitenc (arhitekt; 1949), Božidar Pengov (kipar; 1949).

Področja:

zgodovina, umetnostna zgodovina.

10. Domača naloga

Nalaganje slike spomenika v Zbirko

Spomenik talcem in padlim borcem - Šentvid

11. Domača naloga

SlovLit

Na moj rojstni dan (15.8.) je bil pred dvema letoma na portalu SlovLit objavljen članek Mirana Hladnika z naslovom 160 let Slovenskih večernic -- o Tonetu Pretnarju. Besedna zveza slovenske večernice ne predstavlja le imena knjižne zbirke, ampak tudi drugo ime za slovensko množično bralno kulturo. Uspeh projekta slovenstva temelji na ljudskoprosvetnem aktivizmu, ki ga je gojila Mohorjeva družba. Slovensko narodno konstituiranje je uspelo zaradi liberalske stave na svobodnjaško nastrojenega izobraženega posameznika in katoliške kulturne oživitve vaških skupnosti.

160 let Slovenskih večernic -- o Tonetu Pretnarju

Študij Nove pisarije

Uvod

Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik, ki je med letoma 1990 in 2002 skrbel za standardiziranje strokovnega pisanja.

Pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico (takšen pomen ima tudi v Pleteršnikov slovensko-nemškem slovarju (1894-95), danes pa pomeni 'znanje branja in pisanja', ki pa se tudi že umika sodobnemu širšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh').

Wikiknjige niso dopolnjene enote ampak moramo nanje gledati kot na ‘rastoče knjige’.

Kam z avtorjem

Avtor: Miran Hladnik

Izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu je lahko nevarno, ker ga kdorkoli lahko spremeni, vendar v praksi pričakujemo predvsem konstruktivne posege.

Prešernova Nova pisarija

Kranjska pisarija - objavljene v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831. Prešeren je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja.

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.

Z uvedbo obveznega šolanja je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine in pričenjala postajati nuja za vsakega posameznika.

Vprašanje o pomenu besede - danes se za pismenost štejejo tudi računalniška znanja.

Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja.

Za skupnosti t. i. razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno oz. da je delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih. Visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti.

Razločujemo med več vrstami pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška, urbana, strokovna ...). Take vrste pismenosti se uporabljajo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah, zato njihovo poznavanje izven okvirov stroke ni obvezno. Obvezna je le splošna pismenost.

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.

Nostalgično in fetišistično razmerje do natisnjene knjige dokazuje, da se kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom, vendar to ne pomeni, da bo izumrla.

Digitalne knjige so ranljivejše, ampak so pomembne za obstoj civilizacije.

Wikiji

Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem so lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo. Izražanje je jasno in jedrnato, torej enciklopedično.

Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.

Wikimedijina spletišča zajemajo:

- spletno enciklopedijo Wikipedijo (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.), - Wikivir (za stara besedila v javni lasti), - Wikiknjige (za naše knjige in priročnike), - Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja), - Zbirko (za slikovno gradivo) in vrsto drugih spletišč.

S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja. Kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji.

Jeziki se po Kornaijevi kategorizaciji delijo na štiri skupine: v prvi skupini je 16 svetovnih jezikov, t. i. comfort zone ki se jim ni bati za preživetje, tretjo skupino z imenom border line pa že sestavljajo jeziki, 90 po številu, z nejasno prihodnostjo. Ob primerni jezikovni politiki se bodo povzpeli med vitalne jezike in tam delali družbo slovenščini, z napačnimi potezami in ignoranco do zahtev, ki jih informacijska družba postavlja skupnosti, pa lahko zdrsnejo v nižjo skupino, med umirajoče oz. mrtve, ki jo sestavlja preostalih 41 jezikov, ki se pišejo.

Slovenska Wikipedija, ki obstaja od leta 2002, eno leto za angleško, je leta 2016 presegla 150.000 gesel, to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju.

Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva', za katero se nadejamo, da bo nekoč nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo, znano pod imenom copyright ©.

Ohranjanje ter spodbujanje kreativnosti in svobode je vodilno geslo wikiskupnosti.

Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij, spremenila pa je tudi odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti.

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

- za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega, - piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, - prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost), - uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti, - so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično), - je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel.

Na področju intelektualne proizvodnje se je v tem duhu spremenila avtorska zakonodaja: namesto da bi prišlo do pričakovanega skrajšanja obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, je prišlo do njegovega podaljšanja s petdeset na sedemdeset let.

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča so močno pedagoško orodje.

Wikipedija s svojo maksimalno odprtostjo predstavlja šoli hud izziv, saj pomeni izstop iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije - pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti.

Wikipedija vendarle ni nikakršen nadomestek za spletno učilnico. To je lahko kvečjemu Wikiverza, ki jo lahko razumemo kot nekakšen peskovnik ali pripravljalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo.

Slabih izkušenj ni, saj je omogočena takojšnja pomoč pri vandalizmu.