Tajda Jerkič

Ob Novi pisariji

V knjigi Nova pisarija najdem zanimivo razmišljanje o toku današnjega pisanja, pismenosti in razmislek o načinu podajanja informacij. Civilizacijska vloga knjig je marginalizirana, saj zapis na novih medijih dopušča večjo mero samo korekture in je bolj dostopen.

Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 (slovenska leto kasneje) in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij. Wikiji so izredno dostopna spletišča. Jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji, prej je bila merilo Biblija, epska pesnitev in na koncu 20. stoletja prevod »biblije našega časa«, operacijskega sistema Okna.

Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje modelira.

Objave so opremljene z licenco cc, ki zahteva priznavanje avtorstva, kljub temu da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja. Deluje po načelu svoboda, enakost in bratstvo. Namenjena je dodajanju verodostojnih informacij in ne kot glavni vir le-teh. Avtorji, ki so neznani, sami presojajo o pomembnosti in verodostojnosti informacij, so tudi zavezani h kritičnosti različnih podatkov.

Z uporabo wikijev v izobraževalnih programih morda tvegajo prostovoljnost tega početja.

Za znanstvene bodo štele objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij, ker so to pač edina mesta, kjer se znanost dogaja, kjer se znanstvene teze preverjajo in usklajujejo. Za strokovne objave tradicionalno veljajo objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo. To se dogaja v šoli (zato učbeniki spadajo med strokovne knjige), v enciklopedijah, leksikonih in slovarjih. Objave v dnevnem časopisju in zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd. bomo šteli med publicistična besedila. Poleg tega pa obstaja tudi leposlovna pismenosti in pismenost na področju vsakdanjega sporazumevanja.

Ni dobrih in slabih tem.

Zakaj je kljub prevladujoči uporabi tipk vendarle treba malčke navaditi na pisalo? Ker se menda na ta način, preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca, pisanje z roko bolj kot tipkanje pomaga pri pomnjenju črk. No, takó tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne.

Wikimedijevski duh je duh usklajevanja, ta opis razloži veliko dilem o avtorstvu. Znanje kot javna dobrina naj bi bilo na voljo vsem - v nasprotju z materialnimi dobrinami, k i so plačljive. Za to sta se zavzemala sv. Avguštin in Izidor Seviljski, slednji z delom Etimologije. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Zanimiva primera Wikipedije (290 jezikov) z babilonskim stolpom.

Ali znanja ne dojemamo in cenimo kot dobrine?

Razporeditev, algoritem iskanja na wikimedijih: kategorije (hierarhično) ali glej tudi (asociativno, sorodna gesla). Jaron Lanier kritizira množični um, ki je po njegovem mnenju neveden, pravi tudi, da je wikipedija primer vladavine drhali. Mnogi to socialno produkcijo dojemajo kot grožnjo zahodnemu, kapitalističnemu svetu - ne vzpostavlja hierarhije. Pametna množica, ki se je odločila v obliki Wikipedije vzpostaviti repozitorij vsega človeškega znanja in je torej pismena v kreativnem pomenu besede.

Alternativni pravni koncept, primeren za promet z besedili v digitalnem čas je poznan pod imenom creative commons. V slovenščini se prevaja z izrazom 'ustvarjalna gmajna'. Pojem je uveljavil Lawrence Lessig. V primerjavi s copyright: uporabnikom besedilo najprej da v uporabo in potem dodaja možne pogoje.

K R I T I K A licence COPYRIGHT: Očitamo ji, da izhaja iz trojih neustreznih konceptov: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi. Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji. Poštena raba je skratka neprofitna (nepridobitna) raba. Objava na spletu bi jih (avtorje) morala zelo zanimati, saj tam lahko računajo na neprimerno večji odziv kot na papirju. Bernska konvencija leta 1886 je prva mednarodna regulacija avtorskih pravic.

B R A L E C Velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine, prej bi lahko to očitali domačim povzpetniškim inštitucijam.Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija, saj se najpogosteje pojavljajo v zvezi z besedo skrivnost Nasprotno od informacijskega molka bi prav prišla kooperativnost, ki jo info.družba omogoča, kar pa je tudi civilizacijska višja oblika odnosov. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content).

Slovarček

koncipirati: napraviti, sestaviti koncept, osnutek, oziroma zamisliti, izoblikovati kaj

participacija: udeležba, sodelovanje

pridušati: eksp. prisegati, zaklinjati se

inerten: lenoben, nedelaven

paradigma: vzorec, primer

entiteta: kar je, obstaja kot smiselna enota, celota

plasiranje: publ.doseči, uvrstiti se

uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

defetizem: mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

koriféja: prvak, veličina

haptičen: tipen

kontaminirati: spojiti, združiti

deklarativen: eksp. ki temelji na besedah, ne na dejanjih

konfiscirati: 1. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči / 2. odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti

sintagma: besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena

atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

Nove pojme bom obrazložila ob naslednji priliki.

Dodana vrednost

Uvajam novo poglavje. Tod bom popisala nekatere besedne zveze iz Nove pisarije, ki so mi všeč zaradi interdisciplinarnosti. V obliki seznama, saj smo, če citiram prof. Hladnika, seznamski ljudje.

-V enciklopedijah so bile informacije razporejene po abecedi ali drevesno. Abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko; Wikipedijin logo v obliki globalne puzle nadvse ustreza tem asociacijam.

-Množica se je pojavila kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju, ki pa so se sredi 20. stoletja izrodila v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem. Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma. Intelektualci energijo množic razumejo praviloma kot patološko, kot obliko modernega divjaštva, ki je v nasprotju s perspektivami človeškega razvoja.

Spoznavanje s Slavistično revijo

Prejela sem strokovno čtivo, ki ga velja poimenovati tudi časopis za jezikoslovje in literarne vede oziroma Slavistična revija. Je zelo preprostega, skoraj minimalističnega izgleda s toplim rdečim tonom platnic, kar mi je povšeči. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da ima oglato vezavo in ne okrogle.

Članek v SR

V SR sem si izbrala članek z naslovom Lev Tolstoj in Edvard Munch v kontekstu dobe in kulture - slogovne vzporednice, saj je pritegnil mojo pozornost. Opisuje zanimive vzporednice omenjenih umetniških sodobnikov kljub temu, da sta bila različnega porekla in bila vzgajana različno. Oba sta bila stigmatizirana s smrtjo v družini in podobnimi življenjskimi prelomnicami (duševna razrvanost, nenavadna stiska bližajoče se smrti). Želela sta, da bi naslovniki bili pozorni na bistvo njunega ustvarjanja.