Spela789

O Slavistični reviji

Slavistična revija predstavlja temelj začetka našega študija. Pomembno je, da se že kar na začetku seznanimo s pomembnimi osebami, letnicami in izdajami, ki so pomembne na napi študijski poti.

Slavistična revija iz leta 1993, ki smo jo prejeli v uporabo, nas že na začetku privabi s svojo rdečo barvo, malo manj sicer z debelostjo, saj po izgledu ni kot navadna najstniška revija, ki smo jih mi navajeni, ampak je oblikovana kot knjižica v dveh delih.

V njej najdemo navedene prispevke iz različnih literarnih smeri, kot so: prispevki o slovanskih in južnoslovanskih jezikih etimologiji, o prevajanju, slovenski književnosti in podobno. Najdemo tudi razne biografije in razprave.

V slavistični reviji je tudi veliko poročil o pomembnih ustvarjalcih, kot je Jože Toporišič.

Literarni dogodki

Na območju Ljubljane se je v tednu od 20. 10. do 26. 10 zgodilo kar nekaj literarnih dogodkov.

V klubu Daktari, na Krekovem trgu, se je v ponedeljek predstavila mlada avstrijska pisateljica Vea Kaiser, ki bo v sklopu serije gostovanj predstavila svoj najnovejši roman Pop pihalna glasba ali kako je znanost prišla v hribe.

V Trubarjevi hiši literature so v četrtek 23. 10. priredili literarno čajanko s Tino Kozin, Zoranom Kneževićem in Vladimirjem Štefancom.

v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne so priredili literarni dogodek, kjer znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim, ki se ga je med drugimi udeležila tudi Zvezdana Mlakar.

Misli o Novi pisariji

Med prebiranjem Nove pisarije sem se še posebej ustavila pri motivaciji za pisanje, saj je motivacija zelo pomemben del tega, da se pisanja sploh lotimo.

Ta del Nove pisarije nam pove, da je etično sprejemljivo pisanje samo tisto, ki izvira iz našega zanimanja za neko temo, ne pa zanimanja za samopromocijo nas samih. Zelo neetično je, če temo za pisanje prekopiramo od prijatelja, ki je hotel sam objaviti članek na to temo in potem poberemo vse zasluge zanj. Za pisanje in raziskovanje o svoji temi smo upravičeni izbrati orodja, ki so kar najbolj primerna za uspešno obdelavo gradiva. Če pri raziskovanju analiza ovrže kakšna naša predvidevanja, moramo priznati, da smo se zmotili. Ker je večino govora o strokovnem pisanju, je v članku omenjeno tudi leposlovno pisanje, pri katerem pisatelj prav tako želi o nečem poročati, le da je za razliko od strokovnega pisanja, pri leposlovnem bolj pomemben način, kako je nekaj sporočeno.

Tema o motivaciji za pisanje nam na koncu razloži tudi pismenost na štirih področjih. Za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično, med katerimi se meja ustvari glede na mesto objave in glede na naslovnika.

Dodatno veselje

Za dodatno tipkanje sem pretipkala kazalo strokovne knjige Marijana Krambergerja: Oblačila slovenskih cesarjev.

Simpozij obdobja

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (kultura)
• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)
• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikoslovje)
• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarna veda)
• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
• Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarna veda)
• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarna veda)
• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
• Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)
• Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (kultura)
• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)
• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)
• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
• Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarna veda)
• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)
• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)

--Spela789 (pogovor) 21:40, 20. november 2014 (CET)