Sara Verbič

Domače naloge

Moja 1. domača naloga

Vuk Ćosić, avtor Nacija - kultura, je že leta 2000, ko je nastala izvirna različica le te, ki jo predstavlja sedaj, opozoril k ohranjanju in posodabljanju novomedijskih umetniških del. Avtor je želel poudariti predvsem tri najpomembnejše segmente, na katere se je tudi oprl. To so: panteon, ljudstvo in bot. Vsi trije so napisani po vzoru Prešernovega Sonetnega venca. V projekt je vključen tudi Twitter, vse bolj pogosto socialno omrežje, kjer je odgovor na "twit", sonet, tako sovražni govor predstavi v obliki soneta. Sama sem mnenja, da bo to le povečalo število sovražnega govora, ki se že sedaj pojavlja v mnogo prevelikih številkah.

Moja 3. domača naloga

Menim, da je obeleževanje dogodkov, ki so zaznamovali razvoj slovenske književnosti, jezika in pripadnosti več kot potrebno, saj je prav, da se spomnimo tistih, ki so se borili za vse kar imamo, kot narod danes. Glede veliko stvari, bi se bilo moč zgledovati pri vseh, nekaterih sedaj že pokojnih borcev za naš narod. Eden izmed njih je zagotovo tudi Primož Trubar, ki se je brez strahu podal v nov svet v prihodnosti, na katero vedno večkrat dan danes pozabimo. Oziramo se na preteklost, ki nas bremeni in pozabimo, da prihodnost prinaša veliko več, pa čeprav ne vemo kaj in v kaj se podajamo. Vsi po katerih se danes zgledujemo so šli svojo pot, ki je bila trnjeva in neutrjena na začetku, vendar prav zato, smo danes narod s svojim jezikom, državo. Čeprav jih morda danes hvalimo in jim pripisujemo zasluge za ravno nasprotne stvari, ki so jih počeli npr. Prešeren se je norčeval iz slovenščine, pa danes nosi številne zasluge in predstavlja naš jezik, še vedno menim, da so bili za naš jezik pomembni, vendar zasluge, ki jim jih pripisujemo niso njihove, zato bi bilo vredno se o njihovih zaslugah bolj pozanimati in tudi v šolah o njih povedati kaj več.

Moja 5. domača naloga

Strinjam se z delitvijo, ki jo predstavi avtor, saj se mi zdi bolj pomembno kot to, da se delimo glede na spol, položaj, starost, premoženje to, da smo srečni in zadovoljni. Obda me občutek groze, ko pomislim, da nekateri niso imeli možnosti, da bi živeli srečno in zadovoljno, dandanes pa veliko ljudi te sreče ne ceni dovolj. Pomembno je, da ohranjamo naš jezik in skrbimo, da ne bo izumrl. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Wikipedija. Sama sem mnenja, da kljub temu, da lahko Wikipedijo in sorodna spletišča ureja kdor koli, nam te še vedno prinašajo obilico znanja in novih uporabnih informacij. Vsak, ki o določeni stroki nekaj ve, bi moral svoje znanje prispevati Wikipediji in razširiti obzorje tudi ostalim.

Moja 6. domača naloga

Obisk spletne strani, je bila zame zanimiva izkušnja, saj nisem vedela, da kaj takega obstaja. V okolici svojega rojstnega kraja sem našla kar nekaj literatov, vendar med njimi niso imeli vsi svojega gesla na Wikipediji. To so Maja Gal Štromar, Nejc Gazvoda in Smiljan Trobiš. Večina pa je svoje geslo imelo. To so: Tita Kovač, Milan Pugelj, Damijan Šinigoj, Ilka Vašte, Anton Podbevšek, Etbin Henrik Costa. Med naštetimi sem prepoznala zgolj Antona Podbevška, saj smo s srednjo šolo večkrat obiskali teater, ki je po njemu poimenovan - Anton Podbevšek teater oz. APT. O ostalih, ki imajo svoje geslo na Wikipediji sem si njihove podatke tudi prebrala. Spletna stran, mi bo zagotovo prišla prav tudi v prihodnje.

Moja 7. domača naloga

Za urejanje besedila sem se odločila za besedilo Christine Aguilera. https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Christina_Aguilera&diff=5839004&oldid=5823744

Moja 8. domača naloga

V Registru kulturne dediščine sem v kraju Škocjan našla Metelkov dom, ki še ni imelo slike v Wikimedijini Zbirki. Dom je tri nadstropen in ima notri stanovanja in Knjižnico Mirana Jarca Škocjan. Stoji v jedru Škocjana, poleg zdravstvenega doma in lekarne. V njem pa še vedno potekajo občinski zbori ter pa notri se odvijajo vse volitve.

Moja 9. domača naloga

Metelkov dom v Škocjanu

Slavistična revija

V petek 21. 10. 2022, smo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti dobili Slavistično revijo. Platnice so trde in rdeče barve. Na platnicah je naslov bele barve, podnaslov pa je obarvan v črno. Format je manjši kot običajno, kar me je tudi presenetilo. Notranjost skriva še neobjavljene članke s slavistično temo. Vsebuje tudi povzetke, ki pa niso v slovenščini pač pa v angleščini. Vključeni so tudi drugi jeziki kot npr. črnogorski. Med članki ni fotografij ali barvnih črk, kar naredi vse skupaj rahlo pusto, kar me tudi odvrne od branja, pozitivno pa so me presenetile opombe na koncu strani.

Nova pisarija

Pismenost

• biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• pismouk = razlagalec svetih spisov, učenjak
• zadnja četrtina 18. stoletja - pismenost postala nuja za vsakega posameznika
• dvojna spretnost - sprejemanja in tvorjenja
• Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje.

Informacijska družba

• informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• vse več knjig, ljudje berejo na spletu in ne več v fizični obliki, vendar to ne pomeni, da bodo knjige v fizični obliki izumrle.

Wikiji

• Wikiji so žargonski izraz za skupej spletišč, ki so se skupaj z Wikipedijo pojavila 2001
• Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Wikislovar
• slovenščina je bila leta 1584 11. jezik v katerega je bila prevedena biblija
• po Kornaijevi kategorizaciji jezike delimo na tri skupine. Slovenščina je v drugi skupini (vitalna skuipina).

Wikiji in šola

• Wikipedija s svojo maksimalno odprtostjo predstavlja šoli hud izziv.
• Wikipedija postaja vse bolj uporabna v svetu šolstva, čeprav se starejše generacije s tem ne bi strinjale.
• Čeprav stran lahko ureja kdor koli, veliko škode ne more narediti (vandalizem), saj se stvari lahko zelo hitro izbriše in popravi.

Avtor

Motivacija za pisanje

• Pisanja se lotimo zaradi predmeta, samega sebe ali socialnih skupin
• Naša motivacija za pisanje pa je lahko tudi neetična, vendar tega ne smemo enačiti z bolezensko motivacijo
• Pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, želje in interese publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno, saj je misel na bralca pogoj, za to, da sporočilo doseže svoj cilj
• V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje razumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.

Izbira jezika

• Redke so teme o slovenskem jeziku in literaturi, s katerimi bi radi seznanili splošne jezikoslovce in literarne zgodovinarje
• Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
• V angleščini je večina literature, ki se nahaja v Slavistični reviji
• Po mnenju italijanskega humanista, v svetu Wikipedije prevladuje angleščina, zaradi jezikovne in kulturne ignorance.

Izbira teme

• Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda
• Število pišočih narašča, prav tako pa tudi število knjižnih izdaj itd.
• Slavistična revija prednostno publicira razprave o slovenskem jeziku in književnosti.

Vaje v pisanju

• Pisanje je spretnost, ki se jo je treba naučiti, v današnjem svetu je najbolj pogosto to miška in tipkovnica, s katerima ustvarjamo vsebino
• Kljub novodobnim načinom pisanja, pa malčke še vedno učimo pisanja s svinčnikom na papir, saj naj bi lastnoročno pisanje pripomoglo, k boljši zapomnitvi črk
• Wikivir je spletišče, kjer je veliko projektov, ki pripomorejo k ohranjanju starih slovenskih besedil, saj bi te brez pretipkane oblike odšle v pozabo
• Na Wikiviru dobimo vsa ustrezna navodila za vnos besedil in pa tudi za prijavo in lastno spletišče.

Usoda avtorstva

• Avtorstvo je eno izmed starejših konceptov
• Organiziranost avtorjev je veliko večja kot bralcev, saj se avtorji združujejo v velika društva in močne skupnosti, medtem ko se bralci združujejo zgolj v bralske krožke in forume.

Soavtorstvo

• Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko pač pa kot sodelovanje
• Pravila avtorstva na Wikiknjigah niso določena, vendar naj bi šlo za soglasno usklajevanje
• Učitelji s soavtorstvom preganjajo "največji greh" in sicer napuh.

Objavljanje

• Objavljanje je ključni faktor pri konceptu avtorstva, saj je do objave vodila dolga pot
• Danes " postaviti besedilo" pomeni objaviti oz. naložiti besedilo na spletno mesto, vendar vsa naložena besedila niso objavljena, saj ni nujno, da bralci to besedilo tudi najdejo, če ni v poznanem občilu
• V spletnem okolju pomeni objaviti to, da besedilo vidi čim več ljudi, k čemur pripomorejo hiperpovezave, spletni časopisi in blogi.

Množični um ali pametna množica

• Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega, ki obuja pomen znanja kot javne dobrine
• Znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj
• Wikipedija znanje za razliko od preteklih obdobji gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim
• Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma
• V določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolj kot njeni posamezni člani.

Avtorske licence

• Rezultat pisanje je besedilo, ki ga stroke definirajo različno.

Creative commons

• Creative commons je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture in je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
• Poznamo več vrst licenc cc in so to: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno in brez predelav.

Copyrights

• Coopyright v slovenščini pomeni avtorska zakonodaja in ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo
• Avtorskim pravicam očitamo, da pri intelektualnih tvorcih preveč poudarja njihovega tvorca, da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega in da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino
• Pri nas se glede avtorskih pravic zgledujemo po ZDA, kjer se je zakonodaja zelo spremenila
• Po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti in ni že kar vsaka fotografija kreativna in predmet avtorske zaščite
• Najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela npr. filmi po romanu, elektronska verzija knjige, učbeniki, kazalo knjig
• Nakup knjige bralcu ne omogoča poljubno razmnoževanje ali da bi delo uporabil pri izdelavi svoje knjige.

Bralec

Prosti dostop

• Prepričanje, da more biti osnovno znanje prosto dostopno, sem spadajo učbeniki, ki so prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države
• Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna (muzej, knjižnica, filmi, knjigarne)
• Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vojska, vera, trgovina, uradovanje in industrija
• Za to, da je veliko število znanstvenih revij še vedno plačljivih smo krivi sami
• Prosta ali odprta dostopnost je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij
• Prost dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da lahko do informacije pristopi kdor koli, kjer koli, kadar koli.

Založbe

• Zahtevati informacije zastonj je vedno bolj normalno in biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Knjige tiskajo samo v primeru, če jim avtor ali inštitucija zagotovita sredstva za tisk, uredništvo in s strokovnimi recenzijami pa jih mora prej oskrbeti izdajatelj, to je avtorjeva raziskovalna inštitucija
• Avtorji se za založbe odločajo zaradi prestižnega imena in domnevnega ugleda, ki naj bi ga prinesla založba
• Vse bolj pogoste postajajo predatorske založbe.

Repozitoriji

• Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• Znanja ne smemo obravnavati enako kot materialne dobrine
• Honorarji so se najprej ukinili pri znanstvenih revijah
• Wikipedija omogoča maksimalno dostopnost in odprtost objavljanja.

Varovanje zasebnosti

• Globalizacijsko prizadevanje skupaj z mednarodno trgovino, integracijo trgov in povečanjem varnosti želijo doseči kvalitetno osnovno izobrazbo, spolno enakost, enakomernejšo razporeditev bogastva na svetu, izbrisati ekstremno revščino, lakoto in smrtnost med otroki, z iztrebljanjem bolezni izboljšati splošno zdravje, zagotoviti okoljsko trajnost ipd.
• Literatura, ki je v 19. stoletju zrasla iz liberalskih idealov, gradi prav na idealu ozaveščanja in ustvarjalnega posameznika
• Pomembno je, da posamičnega ne zamešamo s privatnim, zasebnim in sebičnim
• Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju.

Kredibilnost

• Preden zaupamo objavljeni informaciji preverimo avtorja, medij v okviru katerega je bila informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje - ne glede na to, ali gre za objavo na spletu ali na spletu
• Za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način, mu rečemo amater

Aktivizem

• Aktivizem ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• Aktivizem pograbi posamezen faks, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci
• Aktivizem ne mara statističnih podatkov, saj je statistiko vedno moč zlorabiti
• Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja
• Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše.

Avtorstvo

• Ne glede na to, kje so informacije objavljene je potrebno preverjanje in filtriranje literarnovednih informacij
• Do nesporazumov pride tudi zaradi narobe prepisanih ali nepreverjenih podatkov.

Strokovno recenziranje

• Strokovno recenziranje je v znanosti utečen postopek selekcioniranja kredibilnih informacij od nekredibilnih
• Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• Recenzijski postopek ima tri možnosti: sprejem, zavrnitev, pogojni sprejem.

Pravopis

Ločila

• Ali pisec pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem ter ali ve kdaj jih pisati stično oz. nestično
• Tri vrste narekovajev: srednji narekovaji, narekovaj zgoraj ter vejični narekovaji spodaj/zgoraj
• Dvopičje je levostično ločilo
• Tripičje oz. tropičje je nestično ločilo
• Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi.

Velike začetnice

• Naslove kolon ali vrstic v tabelah pišemo z veliko začetnico
• Celice znotraj tabele bodo napisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke, imena
• V alinejah pri navpičnem naštevanju uporabimo malo začetnico, razen izjeme.

Digitalna pismenost

Formati besedil

• Vrste računalniških formatov besedil so: txt, doc, docx, rtf, odt, htm, html, pdf
• Pdf je namenjen oddaji za v tiskarno, največkrat pa pisci uporabljajo rtf ali odt.

Besedilo v wikijih

• Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu samo prekopiramo.

Vaje v wikijih

• Najpogostejša opozorila začetnikom na Wikipedijo so: preintenzivno členjenje na odstavke, mašila, ki jih enciklopedični slog ne prenese, prehajanje med prvo in tretjo osebno ter med preteklikom in sedanjikom ter dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov, najbolj dosledno prav tistih pasusov, ki jih prevajalec ne razume.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu ali pa kar neposredno v besedilu, na katerega se pripombe nanašajo.
• Naloga lektorja, mentorja ali urednika je, da svoje posege v besedilu jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je nanj dolžan odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne.

Navajanje

• Srce humanistične znanosti je "citat", reprodukcija plus navedba vira

Čemu sploh citiramo

• Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more.
• S citiranjem avtor izkazuje svojo načitanost.
• Sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja.
• Kulturnim skrbnikom bi lahko bilo jasno, da samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti.
• Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost.

Prepisovanje

• O prepisovanju govorimo, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno in se pri tem ne ne dopiše ustrezno od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjavo.
• Prevzem tujega naslova, teme ali ideje ni kraja, ni pa strokovno korektno oz. kolegialno.

Citatna industrija

Citatni indeksi

• Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki.
• O citiranosti slovenskih raziskovalcev se je mogoče poučiti preko povezave Naši v WoS in Scopus.
• Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke.

Faktor vpliva

• Je številka, ki kaže stopnjo uglednosti vplivno znanstvene revije.
• Merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugi reviji.
• Višji kot je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo.
• Znanstvena skupnost, zlasti uredniki in založniki, se zavzemajo za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela.
• sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', s pa 'Wikivir', b 'Wikiknjige'.

Citatni slog

• Glavni citatni stili naj bi bili APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski.
• Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti.

Tehnika citiranja

• Citat ali navedek je iz dveh delov. Iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata.
• Dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji.

Opombe

• Svojčas so opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval.
• V Spisovniku sta v poglavju Opombe zapisane dve prepovedi: da bi se v zaporedje opomb mešale nižje ali višje številke ali da bi se na eno mesto nanašalo več opomb.

Kratki sklici

• Pri kratkih sklicih včasih odstopamo od pravopisa.
• Avtorji pred oddajo razprave uredništvu poenotijp sklicevanje v skladu z navodili.

Označevanje navedkov

• Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami.
• Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka.

Od kod vse citiramo

• Citiramo iz vseh možnih virov, to so knjige, poglavje iz knjig, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga ...
• Namen citiranja je da bralcu omogoči preverjanje prepisanih informacij.
• Kadar je mogoče med viri izbirati, posežemo po izvirnikih, prvih objavah, kritičnih izdajah.

Viri in literatura

• Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam seznam pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje.
• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih.
• V literarni vedi je med viri najpogosteje navedeno leposlovje, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja.

Zaslon in papir

• Slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo.
• Dolžinska raznolikost spletnih strani ni prav stara.
• Spletne strani niso paginirane.
• Spletno besedilo je bolj kot natisnjeno besedilo naklonjeno naštevanju.

Zgledi

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC.

Knjiga

• Klik na predlogo Cobiss bralcu odpre celoten zapis o publikaciji v NUK-u.

Knjiga na bralniku

• Knjige beremo tudi na bralnikih in iz njih citiramo, tako je pač uporabnikom najbolj udobno.

Članek v zborniku

• Pri člankih v zborniku bo treba v Cobissu odpreti dva zapisa, zapis o članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku.

Poglavje

• Potreba po citiranju poglavja iz knjige nastopi, kadar je avtorjev knjige več.

Razprava v reviji

• Pri revijah enkrat uporabimo poln naslov ali uveljavljeno kratico revije, to pa je odvisno glede na bralca.

Članek v časniku

• Pri člankih iz dnevnega časopisa letnice in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran.
• Pred datumom ni ločil.

Članek na dLibu

• Dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo, ki že imajo urejene metapodatke in na celo številko v časopisu in je potrebno posamezna avtorska besedila v številki še najti.
• Na dLibu ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga ni.

Enciklopedijsko geslo

• To so viri brez urejenih metapodatkov.
• Nujni podatki so naslov gesla, naslov spletišča in datum.
• Če ne gre za lastna imena so gesla v leksikonih in enciklopedijah zapisani z malo začetnico.

Forum

• Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit.

Spletni tečaj

• Courseri podobno spletišče z delno prosto dostopnimi predavanji je edX.

Članek na spletišču

• Strokovni članki, objavljeni zgolj na spletišču so redkost.
• Če pri navedbi vira ni jasni, da je vir iz spleta na koncu dodamo Splet.

Zapis v podatkovni zbirki

• Če na strani zadetkov ni nobenega imena, dodamo k naslovu zbirke, urednika, ki je pod zadetkom napisan.

Diplomska naloga

• Če je diplomska naloga vpisana v Cobiss, dodamo sklic nanj.
• Podatek o mentorju je pomemben, zato ne bo nič narobe, če ga navedemo zraven.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnice navedemo ob drugih podatkih.
• Povezavo prosojnic opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice itd.

Zemljevid

• Zemljevidi so opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom.

Fotografija

• Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami.
• Podoben status kot slike imajo grafikoni in tabele, saj vire le teh navajamo neposredno pod njimi in ne v literaturi.
• Pri tekstih na Wikipediji in Wikislovarju avtorjev ne navajamo medtem ko, avtorje tekstov v Wikiviru in Wikiknjigah pa jih.
• Kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in lokacijo.

Glasbeno delo

• Naslove glasbenih klasik slovenimo, enako tudi naslove del klasičnega slikarstva.

Radijska, televizijska oddaja in film

• Najprej navedemo urednico, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija, na kateri je arhivirana.

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje temeljnih referenc oz. poznavanje zgolj v enem jeziku, vključevanje svojih strokovnih kolegov, nenavajanje konkurenčnih avtorjev, samocitiranje, navajanje http-jev, navajanje zgolj naslove leksikona in ne tudi naslova gesel.

Navajanje na Wikipediji

• Med vire se ne navaja ostale članke iz Wikipedije, prepoved lastnega raziskovanja in sklicevanja nanj.

Žanri

• Za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji.
• Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

• Žanri, ki spadajo od šolsko pisanje so esej, referat, diplomska naloga.
• Prvi namen šolskega pisanja je izpolniti študijske obveznosti.

Popravljanje

• Popravljanje je izbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti in sicer lektoriranje in korigiranje.
• Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno.
• Korigirajo se besedila, pripravljena za objavo.
• Korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, po navadi stavec ali strojno branje.
• Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.
• Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali bo sprejel besedilo v objavo ali ne.

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Elektronska pošta je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefona.
• Izumili so jo leta 1961.
• Pomankanje komunikacije je eden glavnih razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi.

Socialna omrežja

• Socialna omrežja je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma.
• Najpopularnejša omrežja so Facebook, Youtube, Google+, Twitter, Instagram itd.
• Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij.
• Pojavil se je leta 2004.

Tvit

• Tvit je sporočilo v socialnem omrežju Twitter, ki je zaživelo leta 2006.
• Tviti vsebujejo besedilo, slike, povezave, citate drugih tvitov oz. odzive nanje, naslove priporočljivega berila itd.

Drugo

• Linkedln je omrežje z objavljenimi razpisi za akademske službe in projekte.

Zagovor

• Med " dramske" oblike strokovnega pogovarjanja spadajo zagovori akademskih spisov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo.

Literarna kritika

• Predmet literarne kritike je literarno delo npr. zbirka, roman.
• Imajo status publicističnih besedil.
• Predmet strokovne kritike je strokovno ali znanstveno delo npr. literarnozgodovinska monografija.
• Imajo status strokovnih besedil.

Enciklopedični članek

• Enciklopedični članek se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikuje po zahtevi za večjo jedrnatost.

Biografski članek

• Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca.
• Za enciklopedični vpis najprej kandidirajo osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih.

Članek o knjigi

• Knjige bodo bile prej popisane, če bo avtor napisal več knjig, bo poznan in bo že imel svoj biografski članek na Wikipediji.

Učbeniki

• Pisec učbenika je hendikepiran z nujo po didaktično ustrezni redukciji gradiva, po izboru relevantnih tekstov, ki bodo v času, ki ga dodeljuje učni načrt, optimalno funkcionalen.
• Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije, zaradi česar se lepi nanj načelno nezaupanje, ali je v akademskem okolju sploh potreben.

Strokovni blog

• Blog je skrajšana verzija angleške besede weblog, ki pomeni spletni dnevnik.
• Blog je primerna zvrst za politično diskusijo, publiciste, estradnike.
• Blogi so primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki.
• Glavni dosežek blogov je večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti.

Spletni forum

• Spletni forum je pojav druge polovice 90. let 20. stoletja.
• Nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja, ki je bila pred spletom poznano pod imenom elektronska oglasna deska.
• Arhiviranje sporočil je pomembna funkcija, ki loči spletne forume od spletnih klepetalnic.

Slog

• Pred desetletji je izraz besedilo, prizival v zavest besedilo, natisnjeno na papir.
• Današnja izkušnja besedilo povezuje s telefoni, tablicami, računalniki, televizijo.

Sestavni deli

• Za lažje razumevanje kompozicije znanstvenega prispevka se v svetu pojavlja kratica IMRAD, ki bi jo lahko za naše namene prevedli v kratico UMRIS.
• Krajši strokovni članki imajo ime avtorja na dnu, kjer je običajno prostor tudi za morebitno prevajalčevo ime.

Naslov

• Naslov je prva točka stika strokovne informacije z bralcem in zato dokaj občutljiva točka.
• Gre za najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine v eno besedo.
• Naslove prevajamo v angleščino.

Izvleček

• Izvleček v glavi članka je krajša oblika povzetka.
• Izvlečki ne vsebujejo kratkih sklicev in opomb.
• Izvleček je avtorjem nekakšno vodilo pri pisanju razprave.

Slovarček

• eksaminator = izpraševalec, preiskovalec
• pasivizacija = glagolnik od pasivizirati (spraviti v nedejavnost)
• paradigma - vzorec, primer
• emancipacija = pridobitev enakopravnega položaja
• subverziven = prevraten
• eklatanten = očiten, jasen
• uzurpacija = nezakonita, prisilna prilastitev
• postulat = zahteva, nujnost
• konutacija = pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
• korporacija = gospodarska organizacija, sestavljena iz več istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolističnih ciljev
• diseminacija = razširjenje bolezenskih klic po telesu
• recenzija = prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena