SaraMales

Moje ime je Sara Maleš in sem študentka slovenistike in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Domače naloge

1. domača naloga

Tipkanje na wikivir: Godovna smola

2. domača naloga

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Ima podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. V njej se objavljajo slavistične teme s poudarkom na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Izhajati je začela leta 1948. Do leta 1949 jo je izdajalo Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani, kasneje sta se kot izdajatelja pridružila še Inštitut za slovenski jezik in Inštitut za literature pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Od leta 1967 pa revijo izdaja Slavistično društvo Slovenije.

Za drugo domačo nalogo smo morali prebrati članek iz Slavistične revije. Izbrala sem članek Toma Priestlya z naslovom O Prevodih Hlapca Jerneja in njegove pravice: verske prvine v angleških in ruskih različicah.

Tom Priestly je kanadski slovenist. Rodil se je 16. maja 1937 v Kampali v Ugandi. Študiral je v Veliki Britaniji na univerzah Oxford in Cambridge, doktoriral pa v Kanadi v Vancouvru na Univerzi Simona Fraserja. Od leta 1972 na kanadski univerzi v Albreti poučuje rusko in slovansko jezikoslovje. Je soustanovitelj revije Slovene Studies, ki jo je tudi urejal. Od leta 1973 naprej je svoje raziskovanje usmeril v slovenska koroška narečja . Prevajal je pesmi slovenskih avtorjev, tudi Prešernove. Leta 2000 je za prispevek k prepoznavanju slovenske kulture v svetu prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Upokojil se je leta 2002 z nazivom zaslužnega profesorja.

V članku se Priestly posveča dvema obstoječima angleškima prevodoma Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica in tri obstoječe ruske prevode, s poudarkom na to, kako je v prevodih zajeto nasprotje med "božjim" in "posvetnim." Vsak prevod obravnava posebej, najprej se posveti ruskemu prevodu Ohrimenkova, ki je prevod Adamičeve različice prevoda v angleščino. Ohrimenko v prevodu skoraj vse verske prvine izpusti. Priestly izpuščanje verskih prvin v ruskih prevodih utemelji s političnimi razmerami takratne Sovjetske zveze in njene močne protiverske propagande, ruski prevodi so namreč izšli v letih 1927, 1929 in 1958. Priestly verske prvine v povesti radeli v 5 kategorij in količine prvin iz posameznih kategorij primerja med prevodi. Izpuščanja verskih prvin je v ruskih prevodih občutno več in zajema vse kategorije. Tudi v angleških prevodih se določen del verskih prvin izgubi, predvsem iz Prietlyeva kategorije vsakdanjega krščanskega besedišča in fraz ter izrazi dihotomije božje : posvetno, vendar je razlog za izpustitev njihova težka oziroma nemogoča prevedljivost ali pa so prevajalci to izpuščali nenamerno.

Članek me je pritegnil iz več razlogov, prvi je bil zagotovo ta, da se mi je zanimivo zdelo prebrati razpravo tujega slovenista. Poleg tega Priestly v razpravi podrobno obravnava ruske prevode, in ker poleg slovenistike študiram tudi rusistiko, mi je bilo nadvse zanimivo brati članek o tem. Članek mi je moje dosedanje znanje o ruskem jeziku in zgodovini še nadgradil. Zanimiva se mi je zdela primerjava nekaterih prevedenih fraz, razlike med prevodi istega jezika in tudi razlika med izvirnikom ter angleškimi in ruskimi prevodi.

Članek je bil zagotovo zanimivo branje, poleg tega je napisan razumljivo, tako da mi kljub obširnosti ni predstavljal večjih težav. Presenečenje je bil povzetek članka v ruščini na koncu, ki sem ga seveda prebrala. Sem pa imela pri razumevanju tega nekaj težav, namreč po 5 letih učenja ruščine še nimam dovolj znanja, da bi z lahkoto brala literarnovedno besedilo.

Viri:

• Tom Priestly
• Slavistična revija

3. domača naloga

Za tretjo domačo nalogo sem si izbrala članek Simone Bergoč z naslovom Pragmatična analiza dramskih besedil.

V članku avtorica pragmatiko predstavi kot metodo analize dramskih besedil. Analizo konverzacije skuša uveljaviti kot uspešno alternativno metodo in hkrati obravnava problem splošnega prepričanja o konverzaciji le kot o tipu spontane komunikacije. Literarna veda sicer alternativnih metod, kamor spada tudi pragmatična analiza, še ne priznava kot pomembne in sploh smiselne, hkrati pa se tudi pragmatika z dramskimi besedili ne ukvarja pogosto.

Avtorica kot vzrok tega vidi v prvi vrsti v stereotipnem pogledu na uporabnost pragmatike izključno pri analizi spontane komunikacije, analiza umetnostnih besedil pa se po "kriteriju sponatnosti" uvršča med neuspešne. V nadaljevanju je obravnavana pragmatika kot izhodišče analize; kako taka analiza poteka, kaj je njeno jedro, nato pa se ukvarja s konverzacijo in dramskimi besedili in problematizira nezadostno definicijo konverzacije, ki izključuje umetnostna besedila. Dramsko besedilo utemelji kot tip konverzacije, saj namreč izhaja iz urejevalnih principov, značilnih za konverzacijo, poleg tega te principe upošteva ali krši v funkciji vzpostavljanja posebnih dramskih učinkov. Umetnostni učinki izhajajo iz globalnega besednega smisla, ter socialnega, kognitivnega in kulturnega konteksta.

Stališče, da je analiza konverzacije primerna raziskovalna metoda le za spontano komunikacijo je zgrešena, saj se dramska konverzacija od t. i. spontane, vsakdanje, razlikuje ravno toliko, kot se vsakdanja konverzacija razlikuje od močno formalizirane, denimo pravne.

Članek je bil dokaj težko razumljiv, saj vsebuje veliko strokovnega besedišča, ki ga (še) nisem razumela. Poleg tega avtorica na več mestih navaja lingviste kot sta Jakobson in Saussure, ter pragmatike kot je Levinson. Ker mi je bila pred branjem tega članka pragmatika še dokaj nepoznana, sem morala članek prebrati večkrat, da sem ga razumela.

4. domača naloga

Za domačo nalogo smo morali raziskati pesem, ki se začne "Ko ciproš zacveti ..." Raziskati smo morali avtorja, teme, objave, odmev, uporabo, ozadje, interpretacijo...

Ciproš

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže zdaj se kri.

Pesem je napisal Janko Glazer (tudi Glaser), slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je 21. marca 1893 v Rušah pod Pohorjem v kmečki družini. Štiri leta je obiskoval ljudsko šolo v domačem kraju, nato pa v Maariboru obiskoval klasično gimnazijo. V drugem razredu so s prijatelji začeli izdajati rokopisni dijaški list, v četrtem razredu pa je bila v Ljubljanskem zvonu objavljena njegova pesem Spomenik, ki jo je izdal pod psevdonimom Aleksij. Leta 1913 je v Gradcu začel študirati slovenistiko, germanistiko in filozofijo. Ker s študijem slavistike ni bil zadovoljen, se je vpisal na prirodoslovje na Dunaj, čez leto dni pa se je vrnil v Gradec in tam začel študirati še kemijo. Med prvo svetovno vojno je služil v pešpolu v Mariboru. Po vojni se je posvetil študiju slovenistike in germanistike, od konca 1919 je študiral na novoustanovljeni filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1922 diplomiral. Poročil se je z Marijo Robnik s Čandrove domačije na Pohorju. Imela sta dva otroka, sina Matija in hčerko Alenko (pesnica, literarna zgodovinarka, prevajalka in urednica). Leta 1920 je postal profesor slovenščine in na mariborski klasični gimnaziji, kasneje je postal knjižničar v mariborski Študijski knjižnici, v kateri je postal tudi ravnatelj. Med vojno je bil pregnan v Srbijo, leta 1945 pa se je vrnil v Maribor in tam ustanovil knjižnico. Umrl je v Rušah, 2. februarja 1975.

Glazer je bil meditativni, impresionistični pesnik. Pisal je razpoloženjske pesmi, pesmi o Pohorju, življenju, neurejenosti sveta in bolečini zaradi smrti sina Matija med vojno, ena takih pesmi je tudi Ciproš. Izdal je pesniški knjigi Ob jesenskem ekvinokciju in Pesmi in napisi, uredil pa je tudi več antologij: Slovenska narodna lirika, Prešernove nemške poezije, Župančičeve Izbrane pesmi, Jaz in ti, Pesmi za otrok in Sto pesmi za otroke. Leta 1968 je prejel tudi Prešernovo nagrado.

Pesem Ciproš je nastala leta 1948. Napisal jo je kot odziv na smrt sina Matija v vojni, ki je aprila 1945 padel v bojih pri Brčkem. Tema pesmi je bolečina, avtor v njej izgubo primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a se iz nje vedno znova pocedi kri, podobno kot se pohorske trate vsako leto pokrijejo z rdečim listjem ciproša. Ciproš simbolizira kri.

Viri

• Ognjišče, Janko Glazer
• Wikipedija, Janko Glazer
• Janko Glazer

5. domača naloga

Za nalogo smo si na SlovLitu morali izbrati poljuben članek, ga predstaviti in komentirati. Izbrala sem si sporočilo Matjaža Babiča iz 12. januarja 2001. Naslov me je pritegnil, saj se mi zdi problematika dvopredmetnega študija aktualna tudi danes, zanimalo pa me je, kako so na dvopredmetnost gledali pred devetnajstimi leti.

V sporočilu, ki ga Matjaž Babič piše kot odgovor na sporočilo Mirana Hladnika, kjer je objavil dve pismi, svoje in pismo Bogomirja Mihevca. Babič piše, da se mu zdi dvopredmetnost bolj prednost kot obremenitev, za razloga navaja interdisciplinarnost in poglobljeno znanje dveh področij, s čimer se stinjam.

Mihevcu odgovarja, da kljub temu da veliko dvopredmetnih diplomantov poučuje le en predmet, število diplomantov, ki poučujejo dva, ni zanemarljivo. Poleg tega prednost dvopredmetnega študija vidi v prihodnosti, ko naj bi se število gimnazijcev zmanjšalo in bi zato učiteljem prav prišla izobrazba za dva predmeta. Na tem mestu se sprašujem, kako oddaljeno prihodnost je imel v mislih, namreč danes, po devetnajstih letih, je število dijakov kljub vsemu visoko in vsaj v mojih izkušnjah ni profesorja, ki bi poučeval dva predmeta oziroma jih je zelo malo.

Glede dokončanja študija drugega predmeta, kot to predlaga Mihevc v pismu Hladniku, se strinjam z Babičem. Študij čez nekaj let, ob službi, morda družini se mi za večino ne zdi realna možnost. Ne le, da bi bil tak študij neenakovreden rednemu, menim, da bi bilo takšno nadaljevanje študija velika redkost, saj bi le malo zaposlenih ob vseh drugih obveznostih našlo čas in voljo za študij.

Babič tudi kot problem izpostavlja podaljševanje študija na šest ali celo več let. Tudi to je danes aktualen problem. Pogosto se dogaja, da predvsem dvopredmetni študentje (seveda odvisno od študijskega programa) študija ne končajo v petih letih. Razlika je ta, da danes ni mogoče študija "razvleči" v več kot šest let, kar pogosto povzroča, da študentje "obupajo" in se prepišejo na kakšen lažji program.

To sporočilo bi uvrstila v kategorijo univerzitetno izobraževanje. Na isti dan kot je nekdo napisal to sporočilo, je Miran Hladnik objavil sporočilo z naslovom Slovenia, we read you, ki pa bi ga uvrstila v kategorijo oznanila.

6. domača naloga

Za domačo nalogo smo si morali izbrati enega izmed slovenskih literarnih zgodovinarjev, predstaviti njega in njegovo delo. Izbrala sem si Helgo Glušič.

Helga Glušič se je rodila 21. marca 1934 v Ljubljani, umrla pa 3. oktobra 2014 v Sežani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slavistiko in primerjalno književnost, iz česar je leta 1960 diplomirala, leta 1973 pa doktorirala. Na Filozofski fakulteti je bila najprej zaposlena kot bibliotekarka, kasneje kot asistentka, docentka, izredna profesorica in od leta 1984 leta kot izredna profesorica za zgodovino slovenske književnosti.

Njeno delo je bistveno zaznamoval Ciril Kosmač (iz njegove proze je tudi doktorirala), zanjo ni bil le literarnozgodovinski objekt, temveč avtor, ki je navdihnil njeno ljubezen do literature (Ciril Kosmač. Ljubljana: Prosvetni servis, 1963. COBISS).Ukvarjala se je tudi s Francetom Bevkom (France Bevk. Ljubljana: Prosvetni servis, 1964. COBISS), Miro Mihelič, Dominikom Smoletom, Lojzetom Kovačičem, Edvardom Kocbekom ... Na področju pripovedne proze se je posvečala predvsem noveli in romanu, pa tudi esejistiki in literarni kritiki. V 80. letih je gostovala tudi na dveh ameriških univerzah; University of Kansas v Lawrenceu, Indiana University v Bloomingtonu, kjer se je med drugim spoznala s slovensko izseljensko književnostjo, izdala je antologijo emigrantske poezije Pod Južnim Križem. Na Univerzi Harvard je nastopila na simpoziju o južnoslovanskih književnostih, na povabilo slovenskih izseljensikih društev pa je predavala tudi na turneji v Argentini. Kasneje se je ukvarjala tudi z raziskovanjem mladinske književnosti in književne didaktike.

Svoje strokovne članke in ocene je objavljala v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Naših razgledih, Razgledih, Sodobnosti, Slovene studies in Književnih listih časopisa Delo. Njena bibliografija šteje čez štiristo enot.

Helgo Glušič sem si med literarnimi zgodovinarji s priimki na črko G izbrala zato, saj se mi je v spomin vtisnila med pripravo seminarske naloge, ki se je tematsko dotikala Cirila Kosmača. Ob branju članka, ki ga je za Delo napisal Peter Kolšek, njen bivši študent, sem razbrala, da kljub temu da kot literarna zgodovinarka ni dvigovala veliko prahu, je postorila veliko ter da je bila med ljudmi zelo cenjena in spoštovana, poleg tega avtor članka piše tudi o nekaterih svojih spominih nanjo, ki odsevajo njeno osebnost. Med drugim piše "Njena vedrina, s katero je pripovedovala in tudi pisala o slovenski literaturi, ter blagost, ki smo je bili deležni njeni študentje, posebej tisti, ki jim je bila mentorica, sta zapustili vsaj tisoč prijetnih in hvaležnih spominov nanjo."

Viri

• Wikipedija, Helga Glušič
• Helga Glušič (1934–2014)

7. domača naloga

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša in največja kontinuirana zbrika v slovenskem jeziku, velja za jedro znanstvenokritičnega izdajanjega slovestvenih besedil v Sloveniji. Ustanovitelj zbirke je Anton Ocvirk, ki je začel izdajati knjige 1946 pa vse do svoje smrti. Skupaj z Francetom Bernikom sta v zbirki izdala glavnino slovenske klasike. Po Ocvirkovi smrti je urejanje zbirke prevzel France Bernik. Po osamosvojitveni vojni je za zbirko upadlo zanimanje, menjale so se tudi založbe, pri kateri je izhajala. Leta 2011 je urednik postal Matija Ogrin. ki zbirko ureja s pomočjo uredniškega zbora.

Zbirko sestavljajo opusi vseh umetniško pomembnikh pisateljev in pisateljic od Vodnika dalje, vendar je edina pisateljica, katere opus je zajet v zbranih delih Zofka Kveder. Zbirka ne zajema le leposlovja, temveč tudi članke, študije, podlistke in korespondenco. Zaključene avtorske opuse dopolnjujejo monografije o avtorjih, ki pa niso le življenjepisi, temveč tudi študije o pisateljevem značaju in razvoju, o dobi in njenih značilnih političnih in socialnih potezah ter odnosu pisatelja do nje.

V zbirki je do leta 2009 izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij, če ne štejemo, da so nekatera zbrana dela izšla v več zvezkih.

Viri

• Wikipedija, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
• Spletna stran Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

8. domača naloga

Zbirka Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o literarni vedi. Od 1979 do 2001 jo je izdajal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v sodelovanju z DZS. Izhajala je v okviru zbirke Studia litteraria.

Pobudo za nastanek zbirke je dal Anton Ocvirk sredi šestdesetih let. Zasnoval je edicijo, sestavil geslovnik in zbral sodelavce. Leksikon si je zamislil kot znanstveno delo. Prvih 5 zvezkov, ki jih je uredil Ocvirk, je izšlo na začetku leta 1979. Po Ocvirkovi smrti je uredništvo prevzel kolegij literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede.

Pojmi v Literarnem leksikonu so prikazani iz mednarodnih zgodovinskorazvojnih vidikov, posebej podrobno so obdelani njihov sprejem, preobrazba in vloga v slovenski literaturi. Študije sodijo v več tematskih skupin: splošni literarni pojmi, metode; dobe, gibanja, smeri; vrste, zvrsti, oblike, področja; poetika, stil, verz.

Zvezkov je 46, izdajalo jih je 23 različnih avtorjev. Prvih pet zvezkov je izdal Anton Ocvirk. Največ jih je izdal Janko Kos. V zbirki so prispevale tudi ženske - ženskih avtoric je 5: Vlasta Pacheiner Klander, Katarina Bogataj Gradiščnik, Marjeta Vasič, Vera Troha in Majda Stanovnik).

Viri: Zbirka Literarni leksikon

9. domača naloga

Fotografirala sem spominsko ploščo na rojstni hiši Marije Vere na Glavnem trgu 18 v Kamniku. Sama sicer živim v Komendi, vendar tu ni prav veliko kulturnih obeležij in spomenikov, če pa že so, so že fotografirani. Za fotografijo spominske plošče sem zato prosila sorodnike, ki živijo v Kamniku v neposredni bližini rojstne hiše Marije Vere.

Povezava: Spominska plošča na rojstni hiši Marije Vere

Sliko sem predlagala za odstranitev, saj krši zakon o avtorskih pravich (na spominski plošči se namreč nahaja reliefna podoba Marije Vere).

Namesto nove fotografije sem na wikivir natipkala članek iz časopisa Slovan z naslovom Mlada slovenska lirika.

10. domača naloga

Naloga po svoji izbiri, po svoji pobudi.

Na wikivir sem natipkala pesmi Rudolfa Maistra Ptičja romanca in Patra Feliksa zdravilo

Zapiski Nova pisarija

Uvod

• Sprva mišljen naslov Nova pismenost (navezovanje na Vodnika).
• Pismenost je v Vodnikovih časih še pomenila slovnico.
• Danes pismenost pomeni "znanje branja in pisanja" in "znanje, poznavanje česa nasploh."
• Več vrst pismenosti (digitalna, informacijska, medijska, ...).
• Wikiknjige lahko soustvarjamo vsi.
• Novo pisarijo so razvijali študentje, profesorji in drugi bralci.

Kam z avtorjem

• Glavni avtor je profesor Miran Hladnik.
• Dilema glede odgovornosti za knjigo.
• Odločitev za licenco cc (creative commons).

Prešernova Nova pisarija

• Prešernova pesnitev Nova pisarija je bila natisnjena v zvezku Različne poezije.
• Ena izmed daljših Prešernovih pesnitev.
• Pogovor med učencem in pisarjem.
• Prešeren ironizira nasprotnike svoje poetike, dva slovničarja, cenzorja in škofa.

Pismenost

• Pismenost – obladovanje znakovnega sistema za pisno komunikacijo.
• Biti pismen je bil včasih privilegij premožnejše manjšine.
• Danes je pismenost nuja.
• Pismenost določa prag civiliziranosti, družba stremi k čimmanjšemu odstotku nepismenih.
• Nekoč je pismenost pomenila pisanje z roko.
• Danes pisanje na roko prehaja v tipkanje.
• Spremembe komunikacijskih navad so povzročile konflikte med generacijami.
• Pismenosti je več vrst, obvladovanje več vrst pomeni prednost.
• Obvezna pismenost je le splošna pismenost, ki vključuje sposobnost vsakdanje komunikacije.
• Testi pismenosti so deležni veliko medijske pozornosti, raziskave so pokazale, da so slovenski šolarji nizko bralno pismeni, a nadpovrprečno e-pismeni.
• Bralna pismenost - izurjenost za razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.
• Komunikacija prek mobilnikov in računalnikov je že del splošne pismenosti.
• Novoelektronska pismenost širi polje demokratičnega (med pisci blogov je enak delež žensk in moških).
• S pisanjem se danes ukvarja relativno majhen delež populacije.
• Kriteriji pismenosti se višajo, tako pismenost ohranja privilegiran položaj.

Informacijska družba

• Informacijska družba nadomešča industrijsko družbo..
• Vloga knjige se spreminja, nadomeščajo jo digitalni viri.

Wikiji

• Vzorčna oblika sodobne pismenosti.
• Lahka dostopnost informacij.
• Wikimedia - Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar
• Splet kot prostor za oblikovanje in objavljanje informacij na svojo pobudo.
• Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije. Prevedeni so v več jezikov.
• Število svetovnih jezikov je pomembno, več jezikov, več pogledov na svet.
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002.
• Članki na Wikipediji imajo status cc (creative commons).
• So ranljiva spletišča, saj imajo vsi dostop do njih.

Wikiji in šola

• Wikiji so močno pedagoško orodje.
• Dileme, če študentski projekti spodkopavajo temeljno značilnost Wikipedije - prostovoljnost.
• Zaradi prisile lahko Wikipedija izgubi privlačnost.
• V akademskem getu je meja med prisilo in hobiji zabrisana, zato odločitev vključevanja Wikipedije v študentsko delo.
• Navajanje študentov k odgovornemu delu za družbeno dobro.
• Zavračanje Wikipedije zaradi poseganja v tuje delo in ker se zahteva, da študenti spremljajo svoj izdelek.
• Wikiedija ni nadomestilo za spletno učilnico.
• Uporaba Wikipedije in WIkiverze je enostavnejša kot spletne učilnice, ni pa primerna za ocenjevanje.
• Negativnih izkušenj s študentskim delom ni, vandalizem na Wikiverzi je neškodljiv (možnost razveljavitve sprememb).

Avtor

• Do 60. let 20. stoletja je bila pozornost večinoma usmerjena k avtorju.
• Naslednja generacija lit. zgodovinarjev se je bolj usmerila k besedilu, umetniško besedilo je avtonomno.
• V 80. letih usmeritev k bralcu, njegovim interesom in potrebam (Literatura za bralca).

Motivacija za pisanje

• Več različnih motivacij za pisanje.
• Etična problematika - avtorski napuh
• Neetično je, če gradiva ne damo v obdelavo drugim ali če komu speljemo temo.
• Bolezenska motivacija - pisanje zaradi pisanja samega.
• Pisanje, ki se ne ozira na publiko, velja za nepotrebno in neprofesionalno.
• Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj.
• Utopični socialni ideal = družba posameznikov, ki svojo kreativnost izražajo s pisanjem.
• 4 področja pismenosti - pismenost vsakdanjega sporazumevanja, leposlovna, strokovna in znanstvena ter publicistična oz. novinarska.
• Ločevanje med strokovnim in znanstvenim (znanstvene objave v revijah, zbornikih, knjigah, strokovne objave pa v učbenikih, enciklopedijah, slovarjih, leksikonih.

Izbira jezika

• Globalno javnost nagovarjamo v angleščini
• Domačo publiko nagovarjamo v slovenščini.
• Tujejezični povzetki in izvlečki spremljajo domače literarnovedne publikacije.
• Zadeve slovenskega jezika in literature ne vzbudijo veliko mednarodnega zanimanja.
• Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru sta pogoj, da imajo objave možnost biti vplivne izven domačega jezika in stroke.
• Slovenska Wikipedija je zaživela, da bi se vanjo pretočila strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev.

Izbira teme

• V današnjem svetu število možnih izbir raste.
• Nezadovoljstvo s svetom velikega števila izbir izvira, iz tega, da imajo resnično vrednost samo realizirane izbire.
• Vendar pa v enem življenju ni možno realizirati vseh stvari, ki jih svet ponuja.
• Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega.
• V akademskem svetu izbiro teme narekujejo (študentom profesorji, diplomantom menorji, ...)
• Naklonjenost temi ni pogoj za dobro raziskovalno delo.
• Posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti.
• Več energije vlagaš v temo, bolj ti postane všeč.
• Relevantnosti teme se spreminja glede na okolje, čas in posameznika.

Vaje v pisanju

• Pisanja se je treba naučiti.
• Danes sta najpomembnejše orodje tipkovnica in miška, vendar je pisanje na roko pomembno za samo učenje črk.
• Wikivir, ki je nastal 2006, je postal skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti.

Usoda avtorstva

• Avtorstvo je eden od starejših konceptov
• Avtorji se združujejo v močne skupnosti.
• Visok ugled avtorstva se kaže v avtorjevih zahtevah, da lektorji in uredniki v besedila posegajo minimalno.
• Izkušnje z Wikiji pripomorejo k temu, da posegov v besedilo ne razumemo kot kritiko temveč kot sodelovanje.
• Pravila soavtorjev so na Wikipediji kar utrjena.
• Wikiknjige zaradi imena kličejo v zavest tradicijo individualnega avtorstva.
• Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu.
• S spodbujanjem soavtorstva preganjamo avtorski napuh.

Objavljanje

• Danes je objavljanje lažje dostopno vsem.
• Postaviti besedilo na splet ni enako objaviti.
• Da besedilo doseže bralce se je treba potruditi.
• Besedila na Wikipediji so objavljena, saj dosežejo veliko bralcev.
• Če ima besedilo status objave, odloča avtorjev namen.

Množični um ali pametna množica

• Način organizacije znanja v informacijski družbi.
• Znanje, pri produkciji katerega sodelujejo različni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje.
• Cilj je korist vsakega člana skupnosti.
• Produkt dialoga med posamezniki je znanje.
• Kritika Wikipedije - njen prostovoljni značaj ne podpira produkcije novih vsebin (Jaron Lanier).
• Množica pomeni konstrktivno kreativno silo.

Avtorske licence

• Iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina.
• Avtorske pravice (copyright)
• Zakonodaja izhaja iz tiskanih knjig, v današnji informacijski družbi je težje uporabna.

Creative commons

• Creative commons izhaja iz svobodne kulture
• Cc tekste najprej ponuja, šele nato postavlja pogoje
• Vrste:

• Priznanje avtorstva
• Deljenje pod istimi pogoji
• Nekomercialno
• Brez predelav

• Licence so spremenljive

Copyright

• = zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
• avtorska dela ščiti pred zlorabo
• Očitki:

• preveč poudarja avtorstvo
• slabo se prilega netiskanim medijem
• intelektualne proizvode obravnava kot lastnino

• Pri informacijah je materialna dimenzija v ozadju.

Bralec

Prosti dostop

• do nedavnega knjige redko prosto dostopne in pred internetom glavni vir znanja
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij, postopoma povečuje njihovo lahko dostopnost in neplačljivost
• znanje se odpira
• najbolj zaprta področja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (verska, poslovna skrivnost ...)
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• OA open access - prosta ali odprta dostopnost = geslo današnjega časa
• prosti dostop ni prosta vsebina
  • prosto vsebino lahko poljubno spreminjamo
  • prosti dostop poseganja v vsebino ne dovoljuje
• Pridevnik open - odprti je več, označuje družino s skupno filozofijo
  • open data, open access, open content, open knowledge, open education, open source,open research open science
• Open access Slovenia se ukvarja z vprašanji dostopa
  • free OA = prosti dostop, pomeni brezplačno dostopnost besedila na spletu; licenca c
  • libre OA = odprt dostop, pomeni brezplačno dostopnost besedila na spletu; licenca cc
• Prosti dostop pomeni neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost
  • oviranje te poti - potrebna je prijava in registracija; onemogočen dostop do nekaterih dokumentov, omejitev uporabnosti vsebin (npr. ne moreš kopirati)
• Če je dokument plačljiv, izgubi status proste dostopnosti
• Zastonj dokumenti so v konzum dani na različne načine:
  • zlati prosti dostop
  • zeleni prosti dostop
  • sivi dostop
  • hibridni dostop
  • zakasnjeni prosti dostop
  • platinasti prosti dostop
• Pobudniki proste dostopnosti so akademski učitelji in raziskovalci, univerzitetne knjižnice in znanstvena ministrstva
• Prosti dostop ovirajo založniške hiše (...), ki imajo od trgovanja z informacijami največ

Založbe

• Za založbe in knjigarne je knjiga tržno blago.
• Bralec je potrošnik kulturnih dobrin
• Založbe zaradi zaslužka forsirajo objavljanje v knjižni obliki; ovirajo prehod objavljenih informacij na brezplačni internet
• Avtorji in inštitucije se k založbam zatekajo, ker pričakujejo, da jim bodo založbe pomagale do bralcev.
• Predatorske založbe ogrožajo, ukinjajo monopol založniških korporacij
  • Science publishing group - zlati prosti dostop; spletna stran International Journal of Language and Linguistics

Repozitoriji

• Vplivnost članka dokazujejo podatki o citiranosti in branosti.
• Števec obiskov spletne strani (npr. Google analytics)
• Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav,bolj živi zmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
• Dileme o porazdelitvi stroškov (naročnina na internet, subvencije)
• Kanadski projekt PKP obeta pot iz krize
• Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
  • PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij Univerze v Ljubljani
  • Glavni namen je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• Objavljanje na spletu spreminja slog pisanja
• Vse tri slovenske literarnovedne revije so v prostem dostopu takoj po izidu
• Spletni forum SlovLit skrbi za strokovno komunikacijo slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti; je odprtega značaja

Varovanje zasebnosti

• Kritiki najprej vidijo možnost zlorabe
• Splošno nezaupanje v dobre namene ljudi
• posamično ni enako zasebno, in skupno ni enako javno
• javno v nasprotju z zasebnim
• Zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov
• Slovenski zakon o varovanju podatkov
  • Pod vodstvom Nataše Pirc Musar je Urad informacijskega pooblaščenca deloval zelo agresivno
  • Street view dobi Slovenija z zamudo
  • Prepoved iskanja po imenih in priimkih
• Slovenski uradniki si prizadevajo za privatizacijo informacij - dajejo prednost človekovi zasebnosti v škodo javne blaginje

Kredibilnost

• V preteklosti smo bili vajeni uredniškega filtra, danes pa tega filtra ni, zato se poraja skrb o kredibilnosti objav
• Avtorjeva kredibilnost
  • zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku
  • Status pisca preverimo v bibliografiji
  • Sokalova potegavščina - slepo zaupanje v že uveljavljenega avtorja
• Pogosto smo do mlajših avtorjev neupravičeno nezaupljivi

Aktivizem

• Prepričanje, da znanost izvira iz gole radovednosti, so v 80. letih zamenjale ideje iz pragmatične znanstvene Amerike.
• Do spremembe v dojemanju znanosti pripelje prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče (raziskovalčev interes).
• Problemi aktivizma v znanosti:
  • Aktivizem je slep za pomisleke in nasprotne argumente
  • namesto na razum apelira na čustva
  • posplošitev dejstev, izpuščanje dejstev
  • zavrača statistične podatke
• Kritično mišljenje? Nezaupljivost
• Izobraževanje naj bi bilo posvečeno oblikovanju kritične zavesti

Avtorstvo

• Inštitucionalna vezanost avtorjev
  • pozitivna - pripomore k kredibilnosti
  • negativna - inštitucije pogosto zavirajo objavo
• Samozaložba niso več nujno znak nezanesljivosti
• Od starejših objav pričakujemo, da so zanesljive, a to ni nujno - KRITIČNO PRESOJANJE!
• Preverjanje in filtriranje informacij
• Wikiji odpirajo akademski prostor v smer javnega preverjanja.

Strokovno recenziranje

• angleško peer reviewing
• = Postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.
• Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled.
  • uredniki časopisov, zbornikov, knjig
• Z recenziranjem se vzdržujejo standardi kvalitete.
• Preprečuje objavljanje nepreverjenih razprav, razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov.
• Možnost napačne presoje (pristranskost, samovolja, napake).
• Alternative strokovnemu recenziranju - javno recenziranje (open review, open peer review, anonimus peer review).
• Slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec
• Dvojna slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec, tudi recezent ne pozna avtorja.
• Anonimno recenziranje skrbi za ohranjanje znanstvenih standardov.
  • Avtorje varuje pred pristranskostjo
  • Recenzente varuje pred avtorjevo jezo zaradi poseganja v besedilo
• 3 možni izidi recenzijskega postopka - sprejem članka, zavrnitev in pogojni sprejem
• Formaliziranje recenzijskega postopka - recenzent izpolnjuje obrazec, nato se odloči za enega izmed treh izidov.

Pravopis

• Pravopisne napake - dvom v avtorjev kredibilnost

Ločila

• razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
  • Težave zaradi pogostega spreminjanja pravopisnih pravil
• pomišljaj: <Ctrl> in <-> (numerični)
• dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični)
• le-ta: tale
• dolgi pomišljaj le za členitev dolgih odstavkov (v opombah); samo med povedmi, ne znotraj njih
• Narekovaji - več vrst; enojni, dvojni
• Tuji narekovaji niso primerni (npr. angleški)
• Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«).
• enojni narekovaji – varianta zgoraj/zgoraj le za označevanje pomenov besed
• dvopičje zakompliciral Cobiss, ki dvopičje uporablja nestično, čeprav je levostično ločilo.
  • Pred naštevalnim nizom je večinoma odveč
• Odveč tudi, če v isti povedi uporabljamo npr. in itd.
• tripičje je alternativa vezniku itd.
  • Pred njim ni vejice
  • nestično ločilo
  • v strokovnih besedilih ga uporabljamo previdno
• Previdna raba klicajev in vprašajev v strokovnih besedilih.
• podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar je pika premočna in vejica prešibka

Velike začetnice

• Naslovi kolon ali vrstic v tabelah - velika začetnica
• Celice znotraj tabele - mala začetnica (izjema celi stavki, imena)
• Alineje - velika začetnica le, kadar imamo daljše, stavčno oblikovano besedilo (potem mroajo biti vse take, drugače podpičje)

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka (To mesto so Jesenice).
• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

• Upoštevati moramo tehnične parametre.

Formati besedil

• Poznavanje razlik med računalniškimi formati po končnicah v naslovih dokumentov:
  • txt pomeni golo besedilo; ko pišemo nekam, kjer je dovoljen le tak format (SlovLit) ali pri pisanju računalniških programov
  • doc, docx, rtf pomeni obogateno besedilo
  • htm ali html je spletno besedilo
  • pdf je nastisljivo besedilo
  • besedila na wikijih in še kje nimajo končnic
• rtf ali odt sta nekomercialna oblika formata doc in docx
• v pdf format shranimo samo, ko smo prepričani, da popravkov ne bo več
• Slikovni format je neodpustljiv, besedila ni mogoče kopirati, označiti z miško ...

Besedilo v wikijih

• pišemo v okno Uredi ali pa tekst sestavljamo drugje in le kopiramo na wikistran
• v wikijih lahko delamo tabele, matematične formule, grafe, vstavljamo slike
• za osnovno oblikovnje potrebujemo nekaj znanja:
  • za odstavek pustimo vrstico prazno
  • enota v seznamu na začetku vrstice: zvezdica (*)
  • naslov: dva enačaja
  • podnaslov: trije enačaji ...
  • ležeči tisk: dva apostrofa
  • krepki tistk: trije apostrofi
  • povezave: oglati oklepaji
  • modre povezave - obstoječa gesla, rdeče povezave - gesla še ni
  • če beseda, ki jo želimo polinkati ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, drugič v ustrezni skladenjski obliki, vmes navpičnica
  • sliko vstavimo preko menija
  • v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}})
  • oštevilčeni seznami: grabljice (#)
  • okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
  • ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
  • <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih

• prijavi se na Wikipedijo
• preglej Zgodovino strani (prej), Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
• popravi slog in pravopis naključnega članka
• s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
• dodaj povezave v Cobiss
• popravi škrbine (članki, potrebni popravljanja)
• poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, vezaje spremeni v pomišljaje, kjer je to potrebno)
• napiši samostojen članek na temo, ki jo poznaš
• povezavo na članek vpiši v čim več kazal
• Opozorila začetnikom na Wikipediji:
  • preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj ima vsaj tri povedi)
  • mašila (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako ...)
  • prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
  • dobesedno prevajanje
• odstavčni razmik
• odstavčni umik
• prehod v novo vrsto
• razveljavi - odpravljanje napak v zgodovini strani
• zahvala - hvaležnost za posege

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji in recezenti svoje pripombe sporočijo ustno ali pisno
• Za vnos popravkov se ne uporablja format pdf, saj ta ne omogoča udobnega vnašanja popravkov.
• V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa imamo več možnosti:
  • pogovorna stran besedila
  • pogovorna stran avtorja
  • če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju - odpremo samostojno stran na Wikiverzi
  • znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden: (<!-- komentar -->)
  • s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

• Citat je srce humanistične znanosti - W. Blackwell

Čemu sploh citiramo

• Citiranje dela besedilo prepričljivejše.
• Reference oblikujejo referenčne kroge, s katerimi avtor izkazuje načitanost, poznavalstvo, intelektualno superiornost in svoje sporočilo umešča v kontekst
• Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti.
• Sklicevanje je znamenje strokovnega pisanja
• Sklici so v strokovnih besedilih grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani
• Viri urejeni po priimkih avtorjev
• Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del
• delež citatov iz leposlovja manjši od 20 %
• Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno

Prepisovanje

• Plagiat - kadar se tuje znanje uporablja kot lastno brez navajajna virov
• Plagiatorstvo se graja, vendar pravnih posledic ni vedno ( te so le, če je od avtorjeve smrti minilo manj kot 70 let)
• Pogost vzrok za prepisovanje je lenoba
• intelektualna kleptomanija - sistematično prilaščanje tujega

Citatna industija

Citatni indeksi

• Citation index = bibliografska podatkovna zbirka; iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
  • naravoslovje - SCI (Science Citation Index
  • SSCI (Social Sciences Citation Index)
  • AHCI (Arts and Humanities Citation Index)
  • Na Slovenskem Scopus in Web of Science (WoS)
• Google Scholar - brezplačna citatna podatkovna zbirka (znanstveno ministrstvo ga ne upošteva)
  • pregled nad citiranostjo uporabnikovih člankov, izračun h-indeksa (razmerje med številom največkrat citiranihi del in šteivlom citatov) in i10-indeksa (število objav, ki so bile citirane vsaj 10x)
• tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam
  • komercialni status inštitucij, ki izvajajo meritve
  • anglocentrčnost
  • omejitev na novejše publikacije
• nasprotovanje merjenju je nespametno, boljše je prizadevanje za izboljšavo meritev
• problematično, ko vključenost v citatne baze odloča o oceni odličnosti znanstvene revije - Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI

Faktor vpliva

• = IF imact factor
• = številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• Velike indeksirne hiše - vsaka svoj način izračunavanja
• izračun: število citatov (v drugih pomembnih revijah) deljeno s številom objavljenih člankov - oboje v zadnjih dveh letih
• višji kot je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v reviji, višji ugled avtorjev
• kulturna pristranskost revije iz angleškega govornega področja
• Moralno sporno - prisilno citiranje
• Predlog zamenjave faktorja vpliva z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (oz. kombinacija obeh algoritmov) - štetje povezavo na spletno stran
• Nov citatni indeks - OCC - Open Citations Corpus
• Wikipedija - podatek o branosti (audience measurement) - Podatki o strani

Slovenske znanstvene revije

• V njih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji:
  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Dve domovini
  • Jezik in slovestvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica
  • Knjižnica
  • Phainomena
  • Acta Neophilologica
  • Traditiones
  • Slavia Centralis
  • Verba Hispanica
  • Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi:
• Tuje:
  • SLovene studies (ZDA)
  • Philological studeis (Perm, Skopje, Ljubljana)
  • Slavia Meridionales (Varšava)
  • Slavica tergestina
  • Slavistika (Beograd)
  • Pamiętnik Słowiański
  • Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihiologija, vzgoja, družbene vede
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski
• Najpomembnejši deli bibliografske enote:
  • avtor
  • naslov

Glede na vrsto objave še

• • ime spletišča in datum pri spletni objavi
  • kraj, založba, letnica, knjižna zbirka pri knjigi
  • naslov zbornika, kraj, založba, letnica, stran pri članku v zborniku
  • naslov revije, letnik, številka, letnica, stran pri članku v reviji
  • naslov časnika, datum, stran pri članku v časniku

Tehnika citiranja

• Citat zgrajen iz navedenega besedila in navedbe vira citata:
  • dobesedni navedek, ki se ga loči z narekovaji ali pa postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  • vir citata je lahko v celoti v oklepaju na koncu ali pa je na koncu le kazalka na bibliografske podatke vira - kazalka je lahko v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir

Opombe

• včasih služile navajanju literature, na katero se je pisec skliceval

Kratki sklici

• napačno podvajanje
• odstopanje od pravopisa
  • izpuščanje končne pike znotraj oklepaja
• enotnost vseh sklicev

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• veliko informacij v Praktičnem spisovniku!
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami - namesto tripčja na začetku - navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• Odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji

Od kod vse citiramo

• knjige, poglavje v knjigi, zavihek knjižnega ovitka, razprava v zborniku, članek v reviji, članek v časniku, geslo v enciklopediji, spletna stran, blog, video na spletu ...
• citiranje citatov iz drugih del le, kadar prvotni vir ni dosegljiv
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov ni primerno

Viri in literatura

• ločeno navajanje virov je nesmiselno (posebej iz arhivov, posebej iz natisov, posebej s spleta)
• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih
  • viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave
  • literatura pomeni teoretične in metodološke pripomočke za raziskavo
• kratkih seznamov s sklici ni smiselno deliti na dva dela (razen če želimo mentorju dokazati, da to znamo ločevati)
• opozicija primarni : sekundarni - materialna podlaga virov ali način dostopa
• V znanosti se spodobi citirati samo iz primarnih virov (tekstov, ki smo jih držali v rokah), iz druge roke (sekundarni vir) pa je odsvetovano (razen če je primarni vir nedostopen).

Zaslon in papir

• Slov. lit. zgodovinar piše večinoma na zaslon, z mislijo na tiskano objavo (tiskana objava prinaša točke)
• Tudi diplomske naloge, magisterije in doktorate je treba oddati v trdo vezanem iztisu.
• Strokovni časopisi se selijo na splet - to podpira Open Access
• Tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila CTP (computer to plate) - krajši in cenejši postopek
• na spletni stani je dolžinski razpon večji
• spletne strani niso paginirane
• na spletnih straneh je možnost neposredne povezave na avtorje, fakte in objave, na katere se sklicujemo
• spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju
• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo (iz katerega smo citirali)
• ni treba slediti abecednemu zaporedju avtorjev
• pogosto dovolj: avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss

Zgledi

• Podatki so se nekoč prepisovali iz naslovnic (ne platnic) in kolofona
  • Manj napal, če podatke vzamemo iz Cobissa in na naslovnici/kolofonu le preverimo
• tri oblike zapisov bibliografskih enot v Cobissu
  • polni
  • ISBD (še najkrajši, iz njega brez težav napravimo za nas primernega)
  • COMARC
• za naše potrebe vsi preobširni in prenatančni
• moti uporaba ločil, ki ni po pravopisu

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• tisk: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
• knjiga v celoti dostopna na spletu:
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

Knjiga na bralniku

• raje citiramo z dLiba ali Wikivira
• podatki o natisu, če so poznani
• podatka o straneh ne navajamo

Članek v zborniku

• V Cobissu moramo odpreti dva zapisa - enega o članku in enega o zborniku
• Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Poglavje

• Kadar je avtorjev knjige več; navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku.
• Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

ali

• Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS
• spremno besedilo na zavihku romana:
  • Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS

Razprava v reviji

• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 61–73. COBISS
• Če želimo izpostaviti, da je na dLibu:
  • Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. COBISS dLib
• glede na publiko uporabljamo za revije ali polni naslov ali uveljavljeno kratico revije
• V tisku:
  • Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (lahko tudi v oklepajih), pomembna datum in stran
• pred datumom ni ločil
• če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo

Članek na dLibu

• dve vrti zapisov:
  • na posamično avtorsko objavo - imajo urejene metapodatke

Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib

• • na celo številko v časopisu

Enciklopedijsko geslo

• viri, ki jih v Cobissu ali na dLibu vecinoma ni
• Predloge za sklicevanje zunaj Wikipedije: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook, Bluebook, Harvard JOLT, BibTeX, LaTeX
• Avtorstva ne navajamo
• Navedemo naslov gesla in spletišča ter datum
• znotraj wikijev datum ni potreben
• Primer navajanja enciklopedičnega članka iz Wikipedije: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• viri za bibliografske članke: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon
• V Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature (tako kot na druge članke), v linkih vzdolž besedila pa z malo začetnico

Forum

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• v tiskani obliki dodamo splet
• SlovLit (sporočilo poiščemo v arhivu): Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• izvajalca tečaja razberemo iz opisa predavanj

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Strokovni članki, ki so objavljeni zgolj na spletu, so redki
• Spremembe med predobjavo in dokončanim člankom v opombi pojasnimo:
  • Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. COBISS
• Navedba imen spletišč obvezna (zgornji nima):
  • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• V tisku:
  • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

desna poševnica loči naslov od podnaslova

• • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014. http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx
• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.
• Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013. LUD Literatura 23. jan. 2014.
• Komentar na članek:

ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.

• Mala začetnica in dvopičje ohranjena zaradi avtorjeve odločitve:
  • Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013.

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
• Imena urednikov se postavi za naslov zbirke

Diplomska naloga

• Sklicevanje ne vse zadetke iskanja:

• Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

• Ena od diplomskih nalog:
  • Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
• Če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah (če preverimo na fizičnem izvodu) oklepaji niso potrebni.
• Navedemo še mentorja in mesto shranitve:
  • Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavi na prosojnice dodamo ppt, pptx, prosojnice ipd.

Zemljevid

Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.

• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.
• Sklic se piše neposredno pod zemljevid, avtorja se izpušča

Fotografija

• Sklic se praviloma piše neposredno pod sliko
  • avtorja se praviloma izpušča, razen če gre za avtorski umetniški dosežek
• Navajanje dopisa datuma dostopa ni obvezno. Podoben status imajo grafikoni ali tabele.

Risba

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• Naslove glasbene klasike in klasičnega slikarstva slovenimo

Radijska, televizijska oddaja in film

• Urednica, naslov oddaje, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana
  • Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
  • Pri oddajah, kjer je v ospredju novinar, izberemo namesto urednikovega njegovo ime
• Film, najprej režiserjevo ime
  • Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
• Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• navajanje samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• med viri se ne navajajo drugi članku iz Wikipedije (nanje se sklicujemo v obliki linkov)
• prepoved lastnega raziskovanja in sklicevanja nanj
• dovoljeni vsi stili citiranja, a morajo biti poenoteni

Žanri

• Na internetu več možnosti za oblikovanje pisnih sporočil
  • Odločanje med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri
  • pogosto zabrisane meje
• dilema strokovno, znanstveno in poljudnoznanstveno pisanje
  • v akademskem svetu je strokovno tisto, kar ne dosega kriterijev znanstvenega - slovarji, učbeniki, priročniki ...
• izvirni znanstveni članek - prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek - sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• strokovni članek - že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo; najdemo jih v strokovnih ali znanstvenih revijah
• poljudni članki - še preprostejši, namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; najdemo jih v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
• znanstveni prispevki so tudi prispevki iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene ...
• v humanistika najbolj cenjene monografske publikacije - inovativno znanstveno delo
  • znanstvene, strokovne knjige, univerzitetni učbeniki, učno gradivo, tudi diplome, magisteriji in disertacije.
• za plezanje po akademski lestvici - znanstvene objave in mesto objave
• na Wikipediji so različni članki, od škrbine (do 10. 000 znakov) do znanstvnih člankov v obsegu nad 30. 000 znakov
• status strokovnega pisanja:
  • podatkovna zbirka
  • poročilo o dogodku
  • povzetek
  • članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
  • kritika (polemika, strokovna ocena)
  • enciklopedijsko geslo
  • esej
  • predavanje (prosojnice)
  • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
  • učbenik
  • priročnik
  • navodila (tutorial)
  • razprava (pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija)

Šolsko pisanje

• referat, esej, diplomska naloga, (magisterij, doktorat)
• Namen: izpolniti študijske obveznosti, ocena, doseg naziva
  • pisec želi ugoditi mentorjevim pričakovanjem
• pasti pri dvodisciplinarnem pisanju - spori glede, citiranja, kateri del pripada kateri stroki, pri kateri stroki se bo naloga predstavila ...

Popravljanje

• urejena besedila pogoj za optimalno funkcioniranje
• Wikipedija - metafora sodobne strokovne pisne udeležbe
• popravljanje - lektoriranje in korigiranje
• Popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• Lektura - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno
  • zatipkanine
  • pravopisne napake
  • slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali povzročiti komunikacijski nesporazum
  • načeloma se dogaaja perd objavo, na spletu se dogaja sproti
  • najbljižji prevod v angleščino je copy editing,ki poimenuje dejavnost urednika, ki v besedilo vsebinsko ne bo več posegal, ampak ga samo pripravlja na objavo
  • včasih lektorji preveč posegajo, včasih opravičeno
• korektura ali korigiranje - proofreading - odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
  • korigirajo se besedila, pripravljena za objavo
• včasih se korektura in lektura pomešata
• rdeči svinčnik - nekdanje lektorjevo orodje, danes s funkcijo sledi spremembam
  • na WIkiviru korektor primerja fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je prepoznal OCR-program
• uredništvo - ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
  • urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne, nato lektor in korektor
  • pomoč recenzije

Komunikacija v stroki

E-pošta

• e-pošta zamenjala klasično dopisovanje
• izumljena je bila za potebe znanstvene komunikacije MIT 1961
• nekaj "napak", "razvad:"
  • neodzivanje na pošto - nedopustno; (izjeme okrožnice, serijska pošta, vabila za večje št. prejemnikov, reklamna pošta, spam, sumljiva pošta)
  • nevljudno je, če se za odgovor, ki smo ga prejeli ne zahvalimo
  • odgovarjanje takoj - če ne se lahko zgodi, da na odgovor pozabimo
  • uporabljati moramo standardno slovenščino in ne slenga/narečja (v manj formalnih dopuščamo določena odstopanja; raba samih velikih črk je nezaželena)
  • preden pošljemo preverimo tako naslovnike kot vsebino citirane korespondence
  • več poštnih naslovov je racionalno preurediti tako, da se pošta preusmerja na eno mesto
  • obsežnim rpiponkam se izogibamo tako, da jih postavimo na splet (Google Drive)
  • datoteke v priponkah naj bodo v splošno znanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.)
• Naslavljanje
  • na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
  • nagovarjanje starejših: Spoštovani + nazivi
  • nevtralno: Spoštovani/Dragi
  • vrstniki v stroki in zasebno se lahko naslavljajo poimensko (Dragi Marjan, Spoštovana Marjana)
  • Pozdravljeni - nastane zadrega ob pozdravu, da se ne ponavljamo
  • pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo čahko nagovor izpustimo
• Zaključek:
  • Lepo vas/te pozdravljam
  • S spoštovanjem
• kraj in datum nista potrebna (razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja zapišemo kraj institucije, v kateri delamo)
• Podpis:
  • z imenom pri dopisnikih, s katerimi se tikamo
  • z imenom in priimkom pri dopisnikih, s katerimi se vikamo
  • na forumih z imenom ali kratico
  • Wikiji: s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde
• skupinska komunikacija je lažja z npr. Google Groups
• poimenovanje dokumentov - kratko, pomenljivo, enolično, namesto presledkov naj vsebujejo spodnjo črto, vrez strešic in velikih črk, variante se zaporedno številčijo, morebitni popravljavec na koncu dopiše začetnice

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba
• ključne pozitivne besede: skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje
• ključne negativne besede: eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
• Različne funkcije:
  • komunikacija: Facebook, Linkedin
  • izmenjava vsebin: Youtube
  • pisanje dnevnikov: Blogspot, WordPress
  • prispevanje k skupnem znanju: wikiji

Tvit

• oblika sporočila na omrežju Twitter (od leta 2006)
• omejeno na 140 znakov
• humanisti s statusom javnega intelektualca z zbiranjem "sledilcev" širijo svoj vplivnostni krog

Drugo

• LinkedIn - daljša strokovna sporočila
• skorajda nujen za raziskovalce (tu objavljeni razpisi za akademske službe in projekte)

Zagovor

• status iniciacijskega obreda v akademski svet (zagovor diplomske, magistrske naloge ...)
• posebni scenariji zagovora

Literarna kritika

• glavne značilnosti:
  • značilna za demokratične družbe
  • Pisana na preseku publicistike in znanosti - naj upošteva beročo publiko
  • Subjektivna
  • Polemičnost
  • Na njena stališča vpliva čas (posledično niso trajno veljavna)
  • Jasna, prepričljiva, poučna
  • Lahko je tudi zabavna
  • Ne vpliva na branje knjig, bralce le ozavešča
  • kritika si lahko nakoplje hvalo ali sovražnike
• Literarna kritika:
  • Predmet je literarno deo
  • status publicističnega besedila
  • najdemo jih v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah
• Strokovna kritika:
  • ukvarja se strokovnimi ali znanstvenimi deli
  • če je poglobljena ima status strokovnega besedila
  • objava v strokovnih revijah

Enciklopedični članek

• zahteva jedrnatost

Biografski članek

• kriteriji:
  • ime se pojavlja v drugih enciklopedičnih geslih
  • uvrstitev na raznih seznamih
• kriteriji na wikijih: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca

Članek o knjigi

• v poštev ne pridejo vse natisnjene knjige; prednost imajo knjige avtorjev, ki so napisali že več knjig, so poznani, imajo na Wikipediji že biografski članek ...
• na Wikipediji projekt popisa Romani
• Podatki o knjigah so formalizirani v infopolju knjiga
• glavne zahteve za članke o knjigah razložene v navodilih

Učbenik

• specifike učbeniškega pisanja:
  • dialoškost
  • povzemanje in ponavljanje
  • poenostavljanje,oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
  • privlačna tipografija - barve, ilustracije ...
  • skupinsko avtorstvo - urednik na čelu
  • povezovanje učbenikov v serije
• založbe hlastajo po zaslužku
• načelno nezaupanje v učbenike, so sploh pootrebni?
• očitki:
  • preočitno kažejo izvor v predavanjih
  • želi biti le pomanjšana in poenostavljena oblika znanstvene monografije - ne upošteva specifičnega namembnika
  • reciklaža znanj - informacije so oblikovane v zapomnljive definicije, naštevalne podatkovne verige - ustrezajo le pripravi na izpit
  • katalogizacija znanj vodi v faktografsko naštevalnost
  • stremljenje k enostavnosti - pogosto stereotipni kompleksi, ki so bili že zdavnaj preseženi
  • prevelik delež nereflektiranih šolskih fraz - velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, poznamo, ločimo, razdelimo ...
• Tudi Nova pisarija je učbenik,a ni standardni, ugovarja nekaterim tipičnim značilnostim učbenika

Strokovni blog

• blog = spletnik
• npr. WordPress, Blogger, Blogos
• primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj, za dialog med znanstveniki
• ne spada v znanstveno pisanje

Spletni forum

• orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne, znanstvene skupnosti
• pojav druge polovice 90. let 20. stoletja
• komunikacija regulirana na več načinov - nekateri zahtevajo prijavo, registracijo, nekateri dostopa ne omejujejo ...
• moderirani forumi so tematsko strožji in bolje organizirani
• forum Humanist, SlovLit

Slog

• družbena omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil
• SlovLit - sporočila skozi leto od zgoraj dol, v letnem kazalu obratno
• na zaslonu privzeto 120-150 znakov v vrstici, povečamo s kombinacijo <Ctrl> in <+>

Sestavni deli

• kompozicijski elementi strokovnih besedil (npr. članek v Slavistični reviji
  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila - uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
• kratica IMRAD oz. v slovenščini UMRIS (uvid, metode, rezultati in sklep)
• Doktorske dispozicije:
  • naslov
  • izvleček
  • hipoteze (namen)
  • utemeljitev
  • metode
  • rezultati
  • literatura
• Vse vrste pisanja nimajo vseh elementov

Naslov

• prva točka stika strokovne informacije z bralcem - zato je dokaj občutljiva točka
• najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed
• od seznama ključnih besed se razlikuje po medsebojni povezanosti besed v sklenjeno sporočilo
• naslov mora zadeti vsebino
• napotki za naslov:
  • izražati mora temo natančno in jedrnato (največ 10 besed s terminološko težo)
  • pravopisno brezhiben
  • brez krajšav
  • ni v obliki stavka ali vprašanja
  • stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
  • brez narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
  • ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
  • podnaslov od naslova ločen z dvopičjem in se začne z veliko začetnico
  • podnaslov ne sme ponavljati izrazov iz naslova
• UD-klasifikacija
• naslove prevajamo v angleščino po angl. pravopisu in tipografskih navadah
• zgledi v Novi pisariji

Izvleček

• sinopsis, abstrakt
• v glavi članka
• krajša oblika povzetka
• največ 10 vrstic (100-500 besed)
• 4 sestavni deli izvlečkov:
  • predmet raziskave
  • metode
  • rezultati
  • sklep oz. implikacije
• brez odstavkov in kratkih sklicov
• največja hiba - dolgoveznost

Ključne besede

• z njimi poimenujemo ožja predmeta področja, ki sestavljajo članek
• paziti je treba, da so frekvente in imajo terminološko težo
• uporaba izrazov iz naslova je korektna

Kazalo vsebine

• pogosto so samodejno ustvarjena
• brez verzalk
• v wikijih se pojavi samodejno, ko se pojavijo več kot štiri poglavja
• naslovi in podnaslovi naj bodo kratki
• pri standardiziranih žanrih (biografska gesla) naj se ravnajo po vzorcu
• kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena
• dolga pohlavja razčlenjena v podpoglavja
• kazalo čez več strani je nepregledno

Povezave

• najbolj očitna razlika med tiskanimi in elektronskimi besedili
• nadomeščajo imenska in stvarna kazala v knjigah
• iz povezav je sestavljeno kazalo vsebine
• v seznamu literature
• na wikijih rdeča povezava pomeni, da tam gesla še ni
• ustvarimo jo tako: Z levim klikom označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, potem kliknemo na označeno polje z desnim klikom in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave
• gole zunanje povezave niso zaželene
• ne spadajo v naslove poglavij
• oblika sklicevanja

Napake

Gostobesednost

• ni primerna za strokovni jezik
• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega potem, nato, izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

Nerazumljivost

• zapletanje enostavni reči je slogovna napaka; sporočilno nejasna besedila zavajajo
• posledica površnosti ali hotenosti (nekaterim avtorjem ni mar za razumljivost besedila širši javnosti)
• Sodobna zahteva: znanstveno delo naj bo predstavljeno preprosto, razumljivo

Pomanjkanje konteksta

• pomanjkanje teze
• Cilj bi moral biti najti inforjmacije in jih postaviti v smiseln kontekst
• tudi pretirano posploševanje ni zaželeno
• že in šele lahko izpustimo, podobno celó, kar, in samó

Manierizem

• Besedilo naj bo sklenjeno - stavki se lepo navezujejo en na drugega
• retorika ne sme biti v ospredju - ekspresivni izrazi, ponavljanje, vzorčno-posledične besede niso primerne
• prav tako niso primerni arhaični in papirnati izrazi

Slogovna ubornost

• je pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• znak malomarnosti
• fraze kot so iz pregleda/grafikona vidimo/razberemo, da ...
• izogibanje besedama predstavnik in predstavljati
• spreminjanje skladnje, da se izognemo besedam kot so ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja ...

Pristranskost

• neškodljiva pristranskost je zaljubljenost v tematiko
• nevarna pristranskost je ideološka naravnanost
• nevarna pristranskost se izraža z ironičnimi narekovaji, močnimi prepričanji ...

Terminologizacija

• termini so začetni pogoj za vplivnost in inštitualizacijo
• vprašljivo slovenjenje računalniških izrazov ali izrazov iz socialnih medijev, ki jih v vsakdanu nihče ne uporablja (vmesniki, krmilnihi, všečki ...)
• terminologija sicer ključna za sodelovanje v razpravah določene smeri, a moramo paziti, da termini ne postanejo ortodoksna ovira

Spol in število

• nevtralni rešitvi izbira množine in sedanjika
• prej je moški spol nevtralen, feminizem zahteva odpravo spolno krivičnega jezika
• majestetični plural - znanstvena množina, ki deluje potujevalno in objektivizirajoče

Mentalno brambovstvo in servilnost

• občutljivo razmerje med domačim in tujim, skrajne drže so nedopustne
• v slovenističnih vedah je zavest za nacionalno močna, servilnost je druga skrajna drža slovenske literarne vede (prilagajanje trendom, vmeščanje avtorjev v evropsksi kontekst, podpiranje idej skupne identitete - evrvopske)

Govorna prezentacija

• način prezentacije strokovnih informaicj je objavljanje
• govorne prezentacije lahko slabo dokumentirane
• podloga za gov. prezentacijo - predhodna objava
• publika se ne sme dolgočasiti, govorec mora natančno vedeti, kaj želi sporočiti publiki

Prosojnice

• povzetek glavnih točk in sporočila
• PowerPoint, Google Slides, Prezi, Goodle Docs ...
• negativno: če predavatelj le bere, poslušalci lahko ne poslušajo temveč le sledijo tekstu
• seznamsko podajanje informacij
• strnjeno
• naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, mogoče rkatke definicije, citati - daljši kosi besedila niso primerni
• povezave do daljših tekstov, posnetkov ...
• možnost elektronske table

Vizualizacija

• zajema prosojnice, slikovitejše besedilo na spletu
• zahtevek pedagoškega in popularizacijskega interesa

Fotografije

• predstavljajo rastoč delež v sferi strokovnega sporočanja
• slikovno sporočanje postaja pomembnejše od verbalnega (Slika pove več kot tisoč besed)
• znanstveno orodje
• za nalaganje fotografij: Picassa Web Albums, Flickr, Instagram

Licenciranje fotografij

• objava fotografij v skladu z zakonodajo
• slike umetniških del se lahko objavi šele 70 let po smrti umetnika (naslovnice knjig, zgoščenk so izjema)
• zamisel o zalogi javno uporabnig fotografij

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine - 44. člen zahteva soglasje lastnika spomenika za uporabo podobe in imena spomenika
• restriktivna slovenska avtorska zakonodaja dela škodo kulturi
• preganjani so tudi filmi na Youtubu
• preganjanje fotografij na Wikijih je v nasprotju z duhom svobodne kulture

Nalaganje na wikije

• Nalaganje s pomočjo obrazca

Intrografika

• = oblika vizualizacije podatkov
• grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja
• v 20. stoletju jih najbolj uporabljajo geografi - spletni zemljevidi

Tabele

• stolpci in vrstice
• podatki razporejeni po celicah
• posebne vrste računalniškega programja
• v Wikijih jih oblikujemo s pomočjo posebne kode

Grafikoni

• razumemo jih z legendo
• Za literarno vedo so uporabni grafikoni, diagrami, kartogrami, sheme in piktogrami

Zemljevidi

• Marja Boršnik prva začne uporabljati zemljevide v literarni vedi
• od interaktivnih kart dalje prihaja do večje in sistemtične rabe zemljevidov
• Literarnovedni zemljevidi na Geopediji

Besedni oblak

• orodje Wordle in Voyant tools

Iskanje

• način dostopa do informacij se je radikalno spremenil
• številska identifikacija avtorjev v Cobissu
• ISBN zaznamuje knjižne objave
• ISSN - peridoične objave
• DOI - spletne objave

UDK

• Univerzalna decimalna klasifikacija
• Skrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje
• 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
• 1 Filozofija. Psihologija
• 2 Teologija. Verstva
• 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
• 5 Matematika. Naravoslovje
• 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
• 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
• 8 Jezik. Književnost
• 9 Geografija. Biografija. Zgodovina
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije loči 7 raziskovalnih področij:
  • naravoslovje
  • tehnika
  • medicina
  • biotehnika
  • družboslovje
  • humanistika (literarna veda ima številko 6.07)
  • interdisciplinarne raziskave
• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti:
  • humanistične vede
  • družboslovje
  • naravoslovno-matematične vede
  • biomedicinske
  • tehnološke vede
• Klasifikacija FOS 2007 - 47 področij
• Enciklopedične klasifikacije delijo znanost na družboslovje in naravoslovje

DOI

• Digital object identifier
• standard označevanja spletnih objav
• registracijski agenciji za humanistiko: mEDRA in CrossRef

COBISS ID

• identifikacija publikacij na Slovenskem
• registrirane objave imajo vsaka svojo Cobiss številko
• Cobiss številk ne navajamo, razen na wikijih, kjer dodamo še povezavo

Podatki in podatkovne zbirke

• podatek nadomešča beseda zajemek
• informacije zajemajo dokumente in podatke
• javno dostopne zbirke: SSKJ, Nova beseda, Wikipedija

Iskanje po dLibu

• vitalni pomen za raziskovalce
• iskanje se omeji z vtipkanjem dodatnih izrazov
• niz besed znotraj dela gre v oklepaj
• vire se omejuje v levem stolpcu

Seznami

• uporabljamo jih kadar želimo našteti serijo elementov čim bolj pregledno in razločno
• Wikiji - # za oštevilčene, * za neoštevilčene

Digitalna humanistika

• literarnovedni segment znotraj digitalne humanistike - podpodročje empirične literarne vede
• jezikoslovni segment - podpodročje računalniškega jezikoslovja
• literarnovedni segment - računalniška obdelava humanističnih podatkov; njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo
• stik digitalne znanosti in humanistike
• nova veda kulturomika - detektira dinamiko kulturnih pojmov in pojavov skozi stoletja
• vprašanja proste dostopnosti objav, njihovo non-stop dosegljivost, vprašanje javnega receniranja, popularizacija znanosti
• ravnanja s podatki:
  • 1. zajem (digitalizacija, optično prepoznavanje, pisanje v katerem od urejevalnikov, konverzije med digitalnimi formati, programiranje, izdelava spletnih strani, iskanje inofrmacij, izdelava seznamov)
  • 2. obogatitev (dodajanje metapodatkov, enkodiranje, anotiranje, modeliranje, urejanje, kartografiranje)
  • 3. analiza (stilometrjia, modeliranje tem, analiza socialnih omrežij, vizualizacija, analiza čustvenega doziva, pridobivanje podatkov, strojno učenje, medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev, statistična analiza)
  • 4. interpretacija (kontekstualizacija, modeliranje, povzemanje, konceptualiziranje)
  • 5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje, identifikacija, urejanje dostopa, razporejanje, bibliografska manipulacija za potrebe citiranja, arhiviranje, licenciranje)
  • 6. kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje)
  • 7. meta DH-dejavnosti (propagiranje DH-principov,, strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje oz. vodenje projektov, obveščanje, financiranje, teoretiziranje ...)
• DH temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk

Empirične metode

• empiričen - podatki so bili pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• te metode prepoznavne zaradi opaznega deleža številčnih podatkov
• pod empiričnostjo razumemo:
  • pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem
  • merjenje podatkov
  • preverljivost meritev
• taki pristopi v humanistiko pridejo iz nehumanističnih ved (matematika), in informacijksih in komunikacijskih tehnologij, preko jezikoslovja, tržnih raziskav knjige in iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi

Programi

• Weka, data mining software - zajem podatkov
• analiza besedil in drugih podatkov - Gephi, Graphviz, Bookworm ...
• anketiranje - Survey Monkey
• ... glej programe v Novi Pisariji, poglavje Programi

Projekti, revije

• Glottometrics, Empirical Text-and Culture Research, Europeana, Gutenberg, Perseus ...

Računalniško jezikoslovje

• terminološko težo ima izraz za uporabo računalnika v jezikoslovju (CL)
• za literarno vedo zanimiva, kadar se ukvarja z:
  • iskanjem po leposlovju
  • povezemanjem zgodb
  • razlikoavnjem med literaturo in drugimi vrstami pisanja
  • identifikacija in analiza literarnih žanrov
  • slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
  • analiza bralčevih čustvenih odzivov
  • ...
• Orodja in korpusi:
  • prevajalni sistem Amebis Presis
  • Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna
  • sintetizator govora Amebis Govorec
  • Pregibnik
  • Avtomatska lektorica
  • ..
• jezikosvnotehnološka orodja so bila napravljena za manipulacijo pisnega korpusa Gigafida, uravnoteženega korpusa Kres, govornega korpusa Gos

Slovarček novih besed

• historiat - potek, opis kakega dogajanja
• koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• fantazma - privid, halucinacija
• pasiviziran - nedejaven, nedelaven
• eklatanten - očiten, jasen
• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• niansirati - narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih
• garnirati - okrasiti, olepšati
• emulacija - posnemanje
• metuzalemski - zelo star
• imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
• brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
• pasant - mimoidoči
• lamentacija - tožba, tarnanje
• intertnost - lenobnost, nedelavnost
• kompilirati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
• pedant - zelo natančen človek
• koncizen - jasen, natančno izoblikovan