Sara95~slwikiversity

Vtis iz Slavistične revije

Ko sem z radovednostjo listala enega od izvodov Slavistične revije ter premlevala in skušala razumeti pomene člankov, so se mi, kot strela z jasnega, vrteči se listi ustavili pri članku o nacionalizaciji ljudske pesemske tradicije Goriških Brd. Kot zavedna Primorka, sem se seveda z vso vnemo lotila prebiranja tega članka in tako že znanim informacijam dodala sveža spoznanja.

Prekrasna gričevnata goriška pokrajina je namreč v preteklosti imela velikokrat težave prav z njeno obmejno lego. Ves čas je bila, in je še danes, toliko bolj na udaru italijanskega naroda in tam živečih Furlanov. Šele proti koncu 19. stoletja so tamkajšnji prebivalci, z ustanavljanjem različnih vaških zborov, postavili kot nekakšno pregrado proti vdoru italijanskega jezika in njihove kulture. S petjem slovenskih pesmi in z organizacijo različnih pevskih prireditev, so širili poznavanje slovenske besede ter krepili zavednost in pripadnost tamkajšnjih obmejnih prebivalcev.

Sama, kot pevka v enem od zborov pa menim, da se samo z zborovskim petjem vsekakor ne more zajeziti obmejnega udara druge etnične skupine, saj je repertoar pesmi (kot je to omenjeno tudi v Slavistični reviji) omejen in vezan na samo skupino pevcev in okus poslušalcev.

Slavistična revija mi je tako odprla nova spoznanja in približala določene teme, o katerih drugače ne bi razmišljala in o njih premlevala. Vseakor jo bom še kdaj vzela v roke in poiskala še kakšen zanimiv in zame privlačen članek. --Sara Trampuž (pogovor) 10:39, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek

Naša naslednja domača naloga je bila odpreti oči okoli sebe ter poiskati dogodek, ki je literarno-vedno navdahnjen.

Sama sem se kar nekaj časa spraševala kakšen dogodek naj bi to sploh bil in v kakšno smer naj gledam, da ga bom našla. Nato pa sem se lotila prebiranja stričevega časopisa Delo in naletela na poglavje namenjeno kulturi.

V prejšnjem tednu so namreč podelili eno najuglednejših literarnih nagrad Man booker. V angleško govorečem svetu je to nagrado prejel avstralski pisatelj, ki je družinsko povezan tudi s Slovenijo. To ugledno nagrado je prejel za svoj roman "Plosk ene dlani" , kjer se po mnenju predsednika žirije odlično prepletata dve tematiki. Gre namreč za nekakšen vojni roman, v katerem je veliko govora o ljudeh, o njihovih odnosih in izkušnjah.

Nagrado booker je leta 1968 ustanovil trgovec s knjigami Booker McConnell, po njem je tudi dobila ime. V man booker se je preimenovala leta 2002, ko je za sponzorja dobila investicijo podjetje Man. Novost letošnjega bookerja pa je, da je to sedaj nagrada, odprta za vse angleško pisoče avtorje.

Sara Trampuž

Kako nas napredna tehnologija poglablja vase (problem pismenosti v Novi pisariji)

Že pri prebiranju Nove pisarije, ko so me že po nekaj poglavjih utrujene oči opominjale, da bi bil potreben kratek odmor, sem se nekajkrat zamislila kako hitro smo prišli od prebiranja oguljenih strani in občudovanja risanih platnic do razvozlavanja elektronsko natipkanih črk. S tem procesom razvijanja nove tehnologije in večanjem elektronske pismenosti, pa se vse bolj zmanjšuje oseben pristop do mnogih stvari in ljudi.

Seveda se tudi sama strinjam s tem, da se moramo ljudje razvijati ter, da se morajo odpirati vrata novejšim znanostim in s tem tudi napredku, vendar pa kljub temu nisem ena tistih, ki bi z razumnostjo v parku opazovala otroka, zatopljenega v zaslon tablice, zraven pa njegovega starša, ki si že lep čas kvari glasilke z glasnim govorjenjem v mikrofon svojega mobilnega telefona.

Da, časi se res spreminjajo in skupaj z napredkom se moremo razvijati tudi sami. Nekateri to veliko lažje sprejemajo kot drugi, vsekakor pa so tukaj najšibkejši prav starejši prebivalci. Kot je lepo opisano tudi v Novi pisariji, prihaja do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Starejši, na eni strani, očitajo mlajšim, da so kljub dolgoletnemu šolanju še vedno nepismeni, mlajši, na drugi strani, pa vračajo starejšim z istim očitkom, saj ne znajo upravljati z novo tehnologijo. Vsekakor pa spet ne smemo vseh starejših in vseh mlajših vreči v isti koš. Odvisno je seveda od vsakega posameznika, njegove angažiranosti in dojemljivosti za nove spremembe.

Vsekakor je računalniška pismenost pomemben del našega vsakdana. Težko si namreč predstavljamo šolanje brez računalnikov, prosti čas brez mobilnih naprav, kaj šele da bi vedeli kako si organizirati dnevno telovadbo in koliko vode moramo dnevno popiti, če ne bi imeli temu namenjenih aplikacij.

Svet se torej spreminja in z njim se moramo hote ali pa nehote spreminjati tudi mi. --Sara Trampuž (pogovor) 10:41, 8. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja 2014

Letos se je vsakoletni simpozij Obdobja odvijal od 13. do 15. novembra v Ljubljani. Kot vsako leto se skozi ta, tridnevni dogodek, zvrsti mnogo domačih in tujih jezikoslovcev, teoretikov in strokovnjakov na področju jezika. Tudi letos nismo bili za nič prikrajšani, saj je bil tudi letošnji program zelo pester. Tukaj prilagam zbornik 33. simpozija Obdobja:

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnovedni dogodek)
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnovedni dogodek)
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnovedni dogodek)
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnovedni dogodek)
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnovedni dogodek)
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnovedni dogodek)
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnovednidogodek)
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnovedni dogodek)
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnovedni dogodek)
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnovedni dogodek)
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnovedni dogodek)
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarnovedni dogodek)
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnovedni dogodek)
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnovedni dogodek)
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnovedni dogodek)
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnovedni dogodek)
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnovedni dogodek)
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnovedni dogodek)
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnovedni dogodek)
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnovedni dogodek)
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnovedni dogodek)
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnovedni dogodek)
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnovedni dogodek)
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnovedni dogodek)
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnovedni dogodek)
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnovedni dogodek)
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnovedni dogodek)
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnovedni dogodek)
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnovedni dogodek)
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnovedni dogodek)
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnovedni dogodek)
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnovedni dogodek)
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnovedni dogodek)
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnovedni dogodek)
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnovedni dogodek)
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnovedni dogodek)
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikoslovje)
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnovedni dogodek)
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnovedni dogodek)
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnovedni dogodek)
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnovedni dogodek)
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnovedni dogodek)
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnovedni dogodek)
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnovedni dogodek)
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnovedni dogodek)
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnovedni dogodek)
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnovedni dogodek)
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnovedni dogodek)
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnovedni dogodek)
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnovedni dogodek)
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnovedni dogodek)
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnovedni dogodek)
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnovedni dogodek)
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnovedni dogodek)
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnovedni dogodek)
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnovedni dogodek)
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnovedni dogodek)
Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnovedni dogodek)
Martin Vrtačnik:Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnovedni dogodek)
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnovedni dogodek)
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnovedni dogodek)
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje)
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnovedni dogodek)

--Sara Trampuž (pogovor) 10:53, 16. november 2014 (CET)

Kako in za koga nastaja slovenska pisateljska pot na Kulturnem bazarju in na VALU 202

Ko sem se prebijala skozi članke, objavljene na portalu Slovlit, in iskala tistega, ki je bil objavljen na moj datum rojstva, sem našla objavo avtorice Majde Koren, ki je nastala 07. marca 2013. Prispevek govori o nastajajočem projektu Društva slovenskih pisateljev in sicer o pisateljski poti (učni poti), ki naj bi povezovala rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pisatelji. V ta namen je nastal tudi obsežen knjižni vodnik, ki predstavlja pokojne slovenske pisatelje in njihovo vpetost v literarno-kulturno dediščino slovenskih pokrajin. Le ta, je takoj pritegnil mojo pozornost, saj sem med avtorji vodnika lahko našla tako profesorja Mirana Hladnika kot tudi profesorico Urško Perenič. Lahko bi pa rekla, da ta objava nekako deluje kot nekakšno povabilo na predstavitev Slovenske pisateljske poti, ki je potekala v Cankarjevem domu, 12. marca 2013, ob 14.00 uri.

--Sara Trampuž (pogovor) 10:36, 10. januar 2015 (CET)