Saprosen

Domače naloge

11. domača naloga

V arhivu Slovlita sem našla obvestilo Kamišibaj. Besedilo je bilo objavljeno 23. julija 2021, njegov avtor pa je založba ARISTEJ. Založba ARISTEJ sporoča, da je izdala tiskani kamišibaj Ježek Janček, ki je napisana v obliki kamišibaja. To je tradicionalna japonska umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah v malem lesenem odru.

10. domača naloga

Cerkev sv. Janeza Krstnika

9. domača naloga

Na spletni strani Register kulturne dediščine sem si ogledala objekte kulturne dediščine v svojem kraju. Odkrila sem kar nekaj zanimivih objektov, za katere nisem vedela, da so del slovenske kulturne dediščine. Na območju Gorenje vasi sem našla:

• ahreološko najdbišče Lajše pri Gorenji vasi
• domačija Trata 80
• posavcev hlev in kozolec
• cerkev sv. Janeza Krstnika
• kulturna krajina Poljanske Sore

Nobeden od objektov v registru nima svoje slike, prav tako ne članka na Wikipediji.

8. domača naloga

• presledek
• izbris pike
• pomišljaj
• tipkarska napaka
• presledek

7. domača naloga: Geopedia

Na spletni strani Geopedie sem si ogledala dogajališča zgodovinskih romanov in rojstne kraje slovenskih pisateljev. Okolica mojega domačega kraja je dogajalni prostor romana Visoška kronika, na novo pa sem odkrila tudi roman Vladimirja Kavčiča z naslovom Pustota, ki se prav tako dogaja v okolici Gorenje vasi. Rojstni kraji slovenskih pisateljev, ki se nahajajo v okolici mojega domačega kraja so Ivan Tavčar, Vladimir Kavčič, Jana Stržinar, Anton Čadež in Jože Ambrožič.

6. domača naloga: Literarni zgodovinar Jože Pogačnik

Jože Pogačnik je bil slovenist, literarni zgodovinar in teoretik. Njegovo spletno stran je 13. februarja 2007 ustvaril profil z uporabniškim imenom Barbara4. Avtor strani je na spletno stran dodal osnovne podatke o Pogačniku (ime, datum rojstva, datum smrti, poklic), življenjepis, področje raziskovanja, dela in vire. Besedilo je bilo od stvaritve spremenjeno ali dopolnjeno šestintridesetkrat, nazadnje 1. maja 2021. V zadnjih tridesetih dneh je stran obiskalo 18 ljudi. Vseh strani, ki se povezujejo na stran Jožeta Pogačnika pa je 116. Prispevek je opremljen s fotografijo Jožeta Pogačnika, osnovnimi podatki o njegovem delu in življenju, vsebuje pa tudi povezave na druge spletne strani.

5. domača naloga: Nova prešerniana

V podarjeni slavistični reviji se mi je najbolj zanimiv zdel članek Nova prešerniana. Avtorji članka so Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar in Aleksander Bjelčevič. V članku sta predtsvaljeni dve novi varianti Prešernovih rokopisev pesmi Dohtar in Slovo od mladosti. Novo najdena dokumetna sta podrobno analizirana in opisana. Opisan je tudi postopek raziskave pisave, stanja dokumenta, ... Članek je opremljen s fotografijami različnih variant obeh pesmi, poleg tega pa so navedeni obeh pesmi, v njih pa so označena mesta, na katerih se besedila razlikujejo.

4. domača naloga: Slavistična revija

Na predavanju Uvoda v študij književnosti je vsak od študentov dobil izvod Slavistične revije. Sama sem dobila 3. številko letnika 64. Revija na izgled prej spominja na knjigo, a vseeno gre za revijo, v kateri so zbrani članki s področja jezikoslovja in literature. V reviji je 10 člankov, ki so jih napisali različni avtorji, med njimi je tudi nekaj znanih imen s Filozofske fakultete. Presenetilo me je dejstvo, da je več kot polovica člankov povezanih s književnostjo. Že ob prvem listanju revije sem opazila, da so članki precej obsežni, da vsebujejo tudi slike in da ima vsak članek na koncu tudi kratek povzetek, napisan v angleščini.

3. domača naloga: Popravljalci sveta

• Ko česa ne vemo, pogledamo na internet (Google)
• Delitev ljudi na moške in ženske, stare in mlade, ... tiste, ki so z življenjem zadovoljni in tiste, ki so s svetom nezadovoljni in ga želijo popraviti
• Načinov za popravljanje sveta je veliko (npr. vojna)
• Danes: popravljanje sveta na kulturnem področju (čim več kulturne izbire)
• Jezik lahko prispeva k popravljanju sveta
• Slovenščina = eden od velikih jezikov z več kot milijonom govorcev
• Wikipedija: vir informacij in prostor, ki ponuja možnost za kreativno udeležbo. Je metafora novega sveta. Wikipedija je neodvisna od drugih (ne financira je država), je brezplačna, informacije lahko prejemamo in dodajamo.
• Na Wikipediji se dogajajo tudi vandalizmi, vendar jih pregledovalci odpravljajo. Vsako delovanje na Wikipediji je zabeleženo.
• Več ko je na članku avtorjev, kvalitetnejši je.

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija je nadaljevanje in dopolnitev literarnovednega priročnika Praktični spisovnik.
• Ker je strokovno pisanje od zadnjega natisa doživelo že veliko sprememb, je priročnik potreben prenove. Sprva naj bi priročnik nosil naslov Nova pismenost, ki se je navezoval na Vodnika.
• Pismenost je v Vodnikovih knjigah (začetek 19. stoletja) pomenila slovnico, vendar današnji slovarji tega pomena ne poznajo več.
• Pridevnik nova namiguje na t. i. nove medije, vendar se ne ukvarja z zvokom, videom in večpredstavnostjo, ampak z besedilom, v nekaterih poglavjih pa tudi s sliko.

Kam z avtorjem?

• Avtor knjige Nova pisarija je Miran Hladnik.

Prešernova Nova pisarija

• Naslov knjige se navezuje na Prešernovo Kranjsko pisarijo, v kateri je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabođnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.
• Pesnitev je med Prešernovimi najdaljšimi in obsega 47 tercin (141+1 verz).
• V pesnitvi gre za pogovor med učencem in učiteljem.
• Pesnik v pesnitvi ironizira nasprotnike svoje poetike (Jernej Kopitar, Franc Metelko, Matevž Ravnikar, Jurij Paušek).

Pismenost

• Biti pismen po avtorjevi definiciji pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
• Pojem pismenost je včasih označeval posameznike, ki so bili sposobni oblikovanja in razlaganja napisanih tekstov, sprva predvsem religioznih. Nepismena večina je do pismene elite razvila nezaupljivo distanco. Zato ima izraz pismouk v našem slovarju slabšalni podton. Z uvedbo obveznega šolanja je pismenost postala nujna in je izgubila status spretnosti privilegirane manjšine.
• Danes je biti nepismen sramotno, družbe z nizkim procentom pismenosti pa veljajo za nerazvite.
• Razumevanje pojma pismenost se skozi čas spreminja. Včasih je to pomenilo pisanje z roko. Tipkali so samo ljudje, ki so bili za to izurjeni (npr. tajnice, pisatelji ...), danes pa, z izjemo šolajočih se otrok, večina ljudi le tipka. Vendar pa se so zaradi različnih komunikacijskih navad pojavili konflikti med generacijami.
• Pismenost je sposobnost sprejemanja in tvorjenja informacij.
• Pismenosti je več (glasbena pismenost, računalniška pismenost, ...).
• Elektronska pismenost je nujna, saj širi polje demokratičnega.
• Čeprav je danes dostop do sredstev za pisanje lažji in smo ljudje tudi bolj pismeni, se pisanja lotijo le redki.

Informacijska družba

• Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo. Opredeljujejo jo koncepti kot so družbeni mediji, fanovska družba, družabna omrežja ...
• Skrb za tiskano knjigo, ki predstavlja starejšo obliko komunikacije.
• Čeprav je uporaba netiskanih knjig vedno večja, tiskane knjige ne bodo izumrle. Sporno je, ko o izumrtju tiskane knjige govorijo ljudje, ki od nje profitirajo (tiskarji, založniki ...).

Wikiji

• Spletišča Wikimedije so središče sodobne pismenosti. Odlikujejo jih lahka dostopnost (nezamudno iskanje podatkov), voluntarizem (objave služijo potešitvi radovednosti in ne profitu), kooperativnost (ni avtorskih objav) in tesnejši stik z javnostjo.
• Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč. Spleta ne vidijo kot vir informacij, ampak prostor, kamor informacije objavljamo sami.
• Wikimedijina spletišča zajemajo: Wikipedijo, Wikivir, Wikoknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar in vrsto drugih spletišč.

Avtor

• Do 60. let 20. stoletja je bila pozornost usmerjena k avtorju.
• Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev ve pozornost usmerila k besedilu.
• V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacija za pisanje

• Obstaja več različnih motivacij za pisanje (npr. predmet, ki je vreden ubesedovanja, socialna skupina, ki ji pripadamo, mi sami, za nacionalno skupnost, ...)
• Etično sprejemljivo pisanje je tisto, ki izvira iz avtorjevega zanimanja za neko stvar, ne pa tisto pisanje, ki je namenjeno samopromociji.
• Pri pisanju obstaja etična problematika, imenovana avtorski napuh. Kaže se v samopoveličevanju, hlastanju po znanstvenem prestižu in znanstvenih prevarah.
• Znanost=iskanje teorije, ki pomaga razumeti nek segment sveta. Znastvenik oblikuje hipoteze, teze, napovedi, ki jih potrdi z eksperimenti. Izbiranje gradiva je prosto, sporno pa je, da zanemarjamo gradivo in metode, ki lahko pripeljejo do nasprotnih ugotovitev.
• Pri leposlovju je bolj od vsebine (oz. ne samo) pomemben način sporočanja. Neoziranje na potrebe publike)sposobnost dojemanja, želje ...) velja za neprofesionalno in nepotrebno. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo dosežecilj.
• V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika poznamo 4 vrste pismenosti: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno (objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo) in znanstveno (objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij) ter publicistično oz. novinarsko (objave v dnevnem časopisju in zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd.).

Izbira jezika

• Izbiro jezika je najbolj smiselno utemeljiti pragmatično s principom maksimalnega upoštevanja namembnika. Za globalno javnosti npr. pišemo v angleščini, za domačo v slovenščini.
• Vzajemno poseganje v mednarodnem okolju je zaželjeno.

Izbira teme

• Naklonjenost izbrani temi ne pomeni nujno dobrega raziskovalnega dela. Pomembna je odprtost do neznanih tem.
• Prezrte, zamolčane in zanemarjene teme ter stokrat prežvečene teme.

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina, ki se jo moramo naučiti.
• Osnovni sredstvi za pisanje sta tipkovnica in miška, pisec pa se mora najprej navaditi na orodje.

Kredibilnost

• Danes za objavljanje ni več velikih ovir, razen pri objavljanju na osrednja mesta (dnevni časopisi, strokovne revije, ...). Vsakdo torej lahko objavi vse.

Nove besede

skribomanija, grafomanija diletantizma rektor humanistika hermetizem brezpriziven mazohizem inferiornost namembnik intenca