Beremo o e-pošti

uredi

Članek o e-pošti me je sprva iskreno kar malce dolgočasil, saj so bila navedena dejstva, ki me niso pretirano zanimala. Za tem je bilo opisanih precej stvari s katerimi je naša generacija že precej dobro seznanjena, saj smo "internetno" pismeni, zaradi odraščanja v tej dobi tehnologije. Zato bi mogoče rekla, da bi članek koristil starejšim generacijam, naprimer mojemu očetu, ki se še vedno ni naučil kako se pošlje sporočilo (vsak teden skupaj vadiva, pa še ni bilo napredka). Medtem ko sem v drugem delu članka, bi lahko rekla kar uživala. Dejansko sem izvedela kar nekaj novega in predvsem zelo koristnega. Dejstvo je namreč, da se včasih sploh ne zavedaš določenih napak ali, tako rekoč, nesprejemljivih zadevic. Rekla bi, da je celoten članek dokaj berljiv, ko se enkrat navadiš tega posebnega sloga pisanja in se seznaniš s tistimi "čudnimi" besedami, ob katerih se ti poraja dvom o lastnem znanju slovenskega jezika. Sama s tem nisem imela toliko težav, saj sta mi le dve besedi bili nepoznani ...

Slovarček nepoznanih besed v čtivu profesorja Hladnika

uredi

Od začetka do wikijev

uredi

Branje Nove pisarije me vedno znova preseneti, vsaj kar se tiče mojega lastnega dojemanja. Verjamem da bodo prebrana poglavja o pismenosti, začetkih wikijev in njihovem pomenu oziroma njihovi pomembnosti koristila generacijam, ki jim bo ta preskok še bolj tuj kot nam. Moja generacija je nekako rastla s tem razvojem ali vsaj prebojem v ospredje teh spletišč in pojmovanja pismenosti ... Tako da smo s tem še dokaj seznanjeni. Gotovo pa bo prebiranje o teh zadevah odprlo popolnoma nove poglede generacijam, ki se jim določene zadeve v teh članik zdijo že popolnoma samoumevne.

Moje tipkarske izkušnje

uredi

Priznam da sama nimam pretiranih tipkarskih izkušenj in me veseli, da smo vsaj do neke mere prisiljeni se izobraževati v tej smeri. Hkrati pa mi je večkrat med pisanjem člankov neprijetno, saj ne vem kaj bi zapisala in potem "nakladam" kar tako, samo da naredim nalogo ... potem pa razmišljam - kaj si bodo ljudje mislili, ko bodo brali te "prazne" članke. Verjetno bo vzajemno s količino napisanega in pridobivanjem novih izkušenj ter znanj narasla tudi kvaliteta člankov, ki jih objavljam na splet. Tako bodo moje tipkarske izkušnje vedno bolj kvalitetne, berljive in lažje zapisljive.

Wikiji in šola ...

uredi

Od poglavji, ki smo jih morali tokrat prebrati me je najbolj zanimalo tisto o povezavi šole in wikijev. Ob branju odlomka o wikijih in šoli, sem se brez težav približala temi. Preden sem prišla na fakulteto, sem imela opravka zgolj z wikipedijo. Verjamem, da je bilo tako tudi pri večini mojih sošolcev. Vedno, ko je bilo potrebno narediti kakšno seminarsko, poročilo ali kaj podobnega, smo odprli to "od boga poslano" spletno stran. Učitelje in profesorje smo dovolj dobro poznali, da smo vedeli, v kolikšni meri smemo kopirati besedila direktno z interneta in, vsaj moja izkušnja je takšna, pogostokrat smo zadnji večer, ali celo zadnje jutro kopirali kar cele odstavke. Sedaj pa, za vse rodove, ki prihajajo za nami, ustvarjamo nek nov, drugače usmerjen in razširjen "wiki kokošnjak" - z gotovostjo lahko trdim, da s tem prispevamo (pa čeprav mogoče zaenkrat še z malo odpora) nekaj svežega. In če je kdo, ki te naloge opravlja z ogromno težavo, naj vas spodbudim - otroci vendar rabijo nekaj novega, profesorji so wikipedijo že naštudirali na pamet! Pomagajte ubogim osnovnošolcem in dijakom.

Biti ali ne biti

uredi

Verjetno daleč najbolj znan citat svetovne književnosti je hkrati vprašanje s katerim se, posredno ali neposredno, sreča vsak človek vsaj enkrat v življenju. Zakaj sem tako naslovila svoj članek, v katerem moram pisati o tem, zakaj sem se odločila za študij slovenistike? Biti ali ne biti je vprašanje o obstoju, ki je v veliki meri povezano s tvojim delom, s stvarmi s katerimi se ukvarjaš. Če namreč ne počneš nečesa kar te veseli in ti daje razlog za veselje, smeh in navsezadnje obstoj, je "brezveze" da se s tem ukvarjaš. Zavoljo želje po dobrem in srečnem življenju sem se za študij slovenistike odločila, ker menim, da bom nekoč dobro posredovala pridobljeno znanje mladim nevednim glavam.