Saaraa7

2.domača naloga: Literatura in utopija

Utopija kot literatura? Morda literatura kot utopija? Mističnega kraja, mesta, sveta popolnosti zagotovo ne moramo najti na naši Zemlji. Ne glede na trud in iskanje menim, da utopija v današnjem svetu privilegiranih in skrajno revnih ljudi preprosto ne obstaja. Morda se ljudje v želji po boljšem jutrišnjem dnem zato zatekamo k literaturi, ki nam, vsaj nekatera, ponuja popoln svet, brez skrbi, lakote, stresa brez vprašanja, ki se nemalokrat pojavlja v glavah tukajšnjih "neutopičnih" ljudi, ki jih lahko srečamo kot tujce na cesti ali trgovini ... kaj je smisel življenja in na sploh trpljenja?

Seveda, pa se mi zdi, da tudi literatura, kljub svoji moči, da nas potegne v druge svetove z drugačnimi pravili gravitacije, življenja in mišljenja kot ga imamo na Zemlji prav tako težko prikaže popolno popolnost.

Literatura nam nudi oddih od nas samih, nam ponudi novega prijatelja, protagonista, s katerim vsakič znova v vsakem literarnem delu opazujemo svet skozi njegove oči. Pa je ta svet utopičen? Ne, ne bi rekla. Morda nam glavna oseba romana ali pa novele samo prikaže nek nov način soočanja s tem ali drugim svetom, ki je pravzaprav prav tako naš.

Iskanje utopičnosti v literaturi se mi tako zdi dokaj nepotrebno početje. Lahko nas sicer poduči in ponudi mnoga spoznanja in odgovore o našem svetu, ne mora pa nam svetovati o popolnem kraju ali svetu, ki nikoli ni in ne bo zares obstajal. Kjer bo vse čudovito in brez kančka trpljenja. Ker menim, da človeštvo ni sposobno živeti v utopiji.

3. domača naloga: Popravljalci sveta

Video z naslovom Popravljalci sveta, v katerem je imel glavno besedo prof. Miran Hladnik, nas že s samim naslovom sprašuje in kaže na idejo, da se svet v katerem živimo deli na dva ločena pola, katera izpostavi tudi sam predavatelj. Prvi, ki živi z duhom "Carpe diem" in želijo le užiti življenje kakršno je, druga stran, pa želi svet izpopolniti, ga spremeniti in s tem tudi izboljšati.

V preteklosti so se ljudje s spreminjanjem sveta spopadali različno. Najbolj odmevno "popravljanje sveta" je bila vojna, danes pa lahko to počnemo tudi brez škodovanja drugače mislečim z ustvarjanjem in širjenjem znanja na področju kulture in jezika. Na svetu naj bi obstajalo približno 7 tisoč jezikov, med temi pa slovenščina spada med skupino velikih jezikov, kateri podatek lahko marsikatere Slovence opomni, da nismo govorci majhnega, ali pa celo "neuporabnega" jezika. Slednje meritve pa so bile opravljene glede na število in kvaliteto Wikipedijskih člankov, katere podatki o jezikih izhajajo ravno iz tega famoznega spletišča.

Wikipedija nam v prvi vrsti lahko predstavlja kot možnost in tudi priložnost za vse, ki želimo ta svet popraviti in ga izboljšati, kajti v njeno spletišče lahko piše kdor koli iz kjer koli. Pogosta bojazen, da je zato nestrokovna in nevarna, saj lahko vanjo piše kdorkoli pa je odveč, saj mnogi Wikipedijsti aktivno spremljajo članke in odpravljajo morebitne vandalizme, poleg tega pa so vsakršne spremembe na vsakem članku zabeležene v Zgodovini strani. Tam se zbirajo znanja, širijo informacije seveda, pa je, poleg črpanja koristnih informacij, ustvarjena tudi za pisanje in pisanje le-teh. Je spletišče neodvisno od politike, državne podpore, ideologije ... poleg tega je njena velika prednost tudi lahka dostopnost, saj je vsem uporabnikom na voljo zastonj.

Ponuja nam mednarodno primerljive članke, možnost samorefleksije, transparentnost ipd. Možnost ustvarjanja in na koncu koncev krepitev skupnega duha za lepšo, popolnejšo prihodnost je z njo neomejena. Z uporabo Wikipedije lahko prav vsak od nas prispeva svoj košček ali bolje rečeno članek ali pa tudi le popravljeno vejico in s tem pokaže, da mu ni vseeno, da je pravi Popravljalec sveta.

4. domača naloga: Mnenje o Slavistični reviji

Slavistična revija se mi zdi dobra vstopna oz. izhodiščna točka za študente ali pa ljudi začetnike, ki šele vstopajo v svet znanstvenih dognanj in bi se radi poučili o znanstvenem načinu pisanja (njegovi obliki, delih, ki jih mora vsebovati dobra razprava ali članek), razumevanju teh besedil in na koncu koncev samem tvorjenju slednjih. Prednosti Slavistične revije se mi zdijo sledeče:

• strukturirana je premišljeno, natančno in strokovno
• vsebuje različne članke tudi v drugih tujih jezikih npr. angleščini in ruščini. Tudi povzetke raziskav lahko najdemo v angleščini.
• je dostopna tudi v digitalni obliki, kjer zanjo ni potrebno plačati; strokovno znanje nam je na voljo zastonj, medtem ko jo lahko dobimo tudi v tiskani različici
• vsebuje dvojezično kazalo vsebine, ki se nahaja v njej
• opremljena je z licenco cc (creative commons) "licenca ustvarjalnega ljudstva"

5. domača naloga: Literarnovedni članek iz Slavistične revije

Literarnovedni članek iz Slavistične revije, ki sem si ga izbrala za predstavitev in opis nosi naslov "Kettejev verz: Tradicija, inovacija in rojevanje svobodnega slovenskega verza". Avtor članka (let. 63, št. 1, 2015) je Aleksander Bjelčevič.

O avtorju

Avtor članka, Aleksander Bjelčevič, je po poklicu univerzitetni profesor, poleg tega pa tudi slovenski literarni zgodovinar in verzolog, ki je obiskoval Filozofsko fakulteto in študiral slovenistiko in filozofijo. Bil je predstojnik Oddelka za slovenistiko na FF UL, predsednik organizacijskega odbora konference o Janezu Trdini ipd. ter stani član Mednarodne komisije za primerjalno slovansko metriko s središčem v Varšavi. Na Filozofski fakulteti predava med drugim tudi "Slovensko književnost 19. stoletja" in "Novejšo slovensko književnost" na Oddelku za slovenistiko. Usmerjen je predvsem v starejšo slo. književnost, filozofijo književnosti in zgodovino slovenskega verza vse od srednega veka pa do sodobnosti s prevladujočim svobodnim verzom.

Njegova bibliografija je zelo bogata, napisal je številne članke objavljene v Slovenističnih revijah kot so: Jezik in slovstvo in Slavistična revija in še druga samostojna dela.

Vsebina članka: Kettejev verz: Tradicija, inovacija in rojevanje svobodnega slovenskega verza

Avtor članka nam strukturirano in strokovno razloži o ustvarjanju slovenskega pesnika Gragotina Ketteja. Predvsem nas seznani s tem, kakšni verzologiji je sledil in kako se slednje med seboj razlikujejo. Kette je največ pozornosti, kjer je zaradi njegove predanosti potemtakem nastalo veliko mojstrskih inovacij, posvečal metriki in ritmiki. Skupaj z Otonom Župančičem in Josipom Murnom so se bolj kot v svobodnim verzom v katerem je bolj dosledno ustvarjala naslednja generacija z Antonom Kocbekom, Jarc itd., usmerjali v eksperimentiranjem s samim ritmom in metriko.

Kette je pisal v regularnih in neregularnih verzih s tem da je večina njegovih pesmi v silabotonični verzifikaciji. To dejstvo, ki je temeljilo na podrobni analizi in raziskavi vseh Kettejevih pesmi, ki jo je opravil Bjelčevič, pa potemtakem izpodbija razširjeno mnenje, da naj bi Kette ustvarjal večinoma v prostem verzu. Od svojega celotnega opusa je namreč napisal le 22% pesmi v svobodnem verzu. Slednjega pa je pogosto težko opisati. Danes pod pojmom "svobodni verz" razumemo kot verz, ki je neodvisen od rim, ritmike, predpisane oblike verza, tako da je zelo težko doložiti skupni imenovalec vsem pesmi prej imenovanega verza, večinoma je odvisen od interpretacije posameznika.

Bjelčevič nam v članku predstavi definicije in oblike silabotoničnega verza, kitice, heteromanije, rimo, regularniega naglasnega verza, iregularnega silabotoničnega verz, polimetrijo, enakozložnost, lomljenje metruma in še nekatere druge oblike, ki se jih je posluževal in v njih ustvarjal Kette. Avtor nam poleg razlag določenih konstrukcij na primerih Kettejevih pesmi pojasni oblike ter pogosto lahko opazimo številne shematične prikaze, ki bralcem olajšajo razumevanje enostavnejših do bolj zahtevnih oblik.

Pesnik je bil inovator mnogih oblik ob mešanju silabotoničnega verza s tradicionalnimi oblikami, kar ga lahko prišteva tudi med pomembne slovenske pesnike, saj so se po njegovi smrti pojavljale le še variacije ne pa tudi nove, edinstvene oblike kot jih je upesnjeval ustvarjalec. Med njimi bi rada izpostavila rime, kjer se opazi, da njegove sledijo tradiciji ljudske pesmi, mnogi verzi niso rimani, prevladujejo predvsem "nečiste" rime. Poleg tega pa še heteromanija, kjer je združeval vrste rim kot so trohej in daktil, amfibrah in in jamb, kar pred njim na noben pesnik še ni storil in iznašel.

Izvemo pa tudi, da so pred Bjelčevičem analizo Slovenskih modernistov na način analiziranja njihovih pesmi, pesniških oblik in verzifikacije skušali opraviti že Ocvirk, Zadravec in Martinović na koncu Pretnar in Bjelčevič, ki sta bolj točno z več razpoložljivega znanja moderne in njihovega verza zelo natančno in strokovno opisala Murna, Župančiča in Ketteja.

Oblika

Članek Aleksandra Bjelčeviča v Slavistični reviji (let. 63, št. 1, 2015) se razprostira na sedemindvajsetih straneh. Na prvi strani je predstavljen kratek povzetek članka s ključnimi besedami, za tem pa sledi 6 poglavji z vmesnimi podpoglavji:

• 1 Dosedanje raziskave
• 2 Kettejev tradicionalni silabotonični verz
• 2.1 Izometrični silabotonični verz in kitica
• 2.2 Iregularni silabotonični verz
• 2.4 Dvosistemska polimetrija
• 3 Kettejeve inovacije v silabotoniki
• 3.1 Lomljenje metrumov
• 3.2 Imitiranje ljudske pesmi ‒ krajšanje in daljšanje metrične sheme
• 3.3 Stapljanje 3-zložnih metrumov
• 3.4 lomljenje metrumov in podaljševanje anakruze
• 4 Kettejev tonični/naglasni verz
• 4.1 Izometrični naglasni verz
• 4.2 Iregularni naglasni verz
• 5 Svobodni verz
• 6 Rima

Poglavja in podpoglavja so natisnjena s krepkim tiskom, da s omogoči bralcu lažje orientiranje po tekstu in preglednost. Prav tako pa so krepko zapisane nekatere rime, da bralca opomnijo na kaj morajo biti pozorni in še nekatere pomembnejše besede. V zaključku je predstavljena še literatura in viri. Članek je označen z licenco cc, ki jo poseduje tudi celotna Slavistična revija, ki omogoča brezplačen dostop uporabniku.

5.1 DN. besede

"To bo mogoče šele takrat, kadar uporabnikom tujega znanja niti na misel ne bo prišlo, da bi se z njim kitili, ampak bo njihov prvi namen, da ga oplemenitijo s čim svojim in ga takoj anonimno ponudijo naprej skupnosti."

Besede kitili nisem zasledila v slovarju.

(Miran Hladnik. Nova Pisarija. Wikiknjige.Založbe)

"Tuji študentje ob koncu semestra, ki ga preživijo v Sloveniji, namesto izpita dodajo v svoje nacionalne enciklopedije prgišče slovenističnih gesel."

V katerem pomenu je rabljena beseda prgišče?

(Miran Hladnik. Nova Pisarija. Wikiknjige. Izbira jezika)

6. domača naloga: slovenski literarni zgodovinar Ivan Macun

Doletela nas je šesta domača naloga, ki nosi naslov, slovenski literarni zgodovinarji, ki pa morajo biti vestno izbrani glede na prvo črko našega in njihovega priimka, saj se mora ujemati, da je naloga malo bolj zabavna, saj je spoznavanje ljudi na isto črko (po navadi sicer imena) zdi dosti bolj zanimiva.

Po pregledu wikipedijskega spletišča pod naslovom seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev sem se takoj spomnila enakega začetka dela pri izbirnem predmetu, ki sem si ga za letos izbrala pri slovenistiki, in sicer Uvod v študij jezika, kjer me je pozdravil seznam slovenskih jezikoslovcev. Po kratkem premisleku in pregledu nekaterih imen, zapisanih pod literarnih zgodovinarjev na črko "M", sem se odločila za Ivana Macuna in kliknila na njegovo že ustvarjeno Wikipedijsko stran.

Oblika samega Wikipedijskega članka v meni ni vzbudila nepoznanosti, saj sem že kot gimnazijka in še prej osnovnošolka vajena enostavno "pogooglati" določena imena, ki so me zanimala in seveda, kaj v večini primerov priporoča naš striček Google, kje naj si poiščemo več informacij o določeni osebnosti? Seveda, na Wikipediji. Struktura članka, ki opisuje določeno osebo se mi je vedno zdela zelo pregleda in je potešila mojo radovednost, s čim se človek ukvarja, kdo pravzaprav je, datum rojstva in smrti (in seveda z njim izračun let, ki jih je preživel na Zemeljskih tleh, kot to počnem sedaj tudi sama). Te podatke Wikipedijski članek ponudi že v prvi vrstici, da smo takoj seznanjeni kam naj osebo miselno uvrstimo. Naslednje kar je vedno pritegnilo mojo pozornost je bila seveda slika, v kvadratku, kjer sem lahko našla še ostale določitvene informacije o narodnosti, poklicu in ponovno o smrti in rojstvu.

Menim, da je slika veliko boljša kot kakršen koli opis osebe z besedami, zato sem dokaj vesela, da se Wikipedijski članki o osebah, ki nimajo fotografije, ne poslužujejo nadrobnih opisov pomembnežev. Ali pa morda tudi ne bi bilo tako slabo, saj bi lahko potem, ko se s kolegi dobiš na kavi namesto o "vročih žemljicah" tistega dne spregovorili tudi o tem, kako si kdo predstavlja določenega pomembneža kar bi lahko pospremil večji krohot ob ugotovitvi, kako različne so naše predstave, smeh pa naj bi bil seveda pol zdravja :)

Članek o Ivanu Macunu vsebuje kategorije: Življenje in delo, Bibliografija, Zunanje povezave in Glej tudi. Na koncu strani pa lahko opazimo moder kvadratek imenovan Normativna kontrola v katerem najdemo kategorije Splošno, Narodne knjižnice in Biografski podatki. Čisto na dnu pa je še en kvadratek imenovan Kategorije v katerem so naštete povezave na Slovenski jezikoslovci, slovenski literarni zgodovinarji, slovenski publicisti ...

O Ivanu Macunu lahko izvemo, da je bil v prvi vrsti slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in publicist, ki se je rodil 23.1.1821 v Trnovcih in umrl 27.10.1883 v starosti 62 let v Gradcu v Avstriji. Gimnazijo je končal v Mariboru in se zatem odpravil v Gradec študirati pravo in fiologijo, kjer se je izučil za profesorja in svoje znanje delil med mlade v Zagrebu, trstu, Ljubljani in Gradcu. Ukvarjal se je s pisanjem šolskih učbenikov, jezikoslovno-kulturnih člankov, slovenske slovnične terminologije ipd. svoje delo pa je objavljal v slovenska, hrvaška in nemška občila. Zbiral je ljudske pesmi za slovensko-hrvaškega pesnika in enega pomembnih predstavnikov Ilirizma Stanka Vraza, ker je tudi prvič prišel v stik s t. i. Ilirizmom. Njegov opus, ki je že s prvo objavo doživel negativne kritike, se je začel z izdajo prvega dela antalogije jugoslovanskih literatur Cvetje slovenskiga pesničtva leta 1850. V njem je avtor predstavil nov, po zgledu nemške romantične poetike, širši pojem lirike. Po njegovem mnenju naj bi liske pesmi oz. kot jih je imenoval sam "liričke" oz. "pevne" vsebovale izliv lastnih notranjih čustev, namenjene petju. Delo je vsebovalo tudi ljudske pesmi Vodnika in Prešerna, strokovne razprave in kratek pregled poetike. Drugi del je bil napisan v srbohrvaškem jeziku. Eno izmed njegovih del je bilo tudi Književna zgodovina Slovenskega Štajerja, izdano v Gradcu je bilo kar najpomembnejše delo prav za Štajerce, saj med drugim v njem predstavlja Štajerske pisatelje, ki so tam ustvarjali ali pa se rodili.

V njegovi bibliografiji lahko najdemo še nekatera njegova druga dela kot so:

• Kratko krasoslovje o pesničtvu sa dodanim predledom najglasovitiih pesnikah gerčkih, rimskih, romanskih, englezkih, nemačkih in slavenskih
• Kratka slovnica jezika gerčkoga
• Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikom za Slovence

Sedaj pa še nekaj statistike ... Zadnje urejanje je članek doživel 1.7.2020. V osnovnih podatkih članka lahko zasledimo informacije da je bilo število ogledov v zadnjih 30 dneh 10, da je bil članek deležen 61 urejanj, je dovoljeno robotsko indeksiranje in da je bila stran za Ivana Macuna ustvarjena 11.12.2007.

Wikipedijski članki o osebah se mi pravzaprav zdijo zelo dober način, kako se lahko kar največ ljudi informira o določenih osebnostih, ki jih v določeni sekundi zanima, kajti v današnjih časih, ko mnogi ljudje nimajo prav dolg čas zanimanja za neko stvar, lahko preprosto še isto sekundo, ko kje na televiziji, v filmih, dokumentarnih oddajah ipd. opazijo, zaslišijo ali pa preberejo v knjigah, člankih (znanstvenih ali malo manj znanstvenih), prispevkih ipd. določeno neznano ime, ki je ravno v tisti sekundi vzbudila njihovo zanimanje, še v naslednji sekundi v spletni iskalnik ali a telefon vpišejo ime in priimek in preberejo Wikipedijski članek o osebi. Zdi se mi, da je treba prav za te članke zelo dobro skrbeti, saj nekatera imena kar veliko ljudi "pogoogla" in si nabere neke nove informacije in ustvari vtis o določenem človeku, za katerega pa dvomim, da bi si ga, ko zaslišijo njegovo ime, zapisali na listek in ob prvi priložnosti odšli v knjižnico po njegovo biografijo, da bi zvedeli kaj več o njem.

Prednost takšnih člankov se mi zdi tudi ta, da so jedrnati in ne vsebujejo čustvevno zaznamovanih in "olepšanih" besed, ki so pravzaprav prazne in ne nosijo nekega ključnega verodostojnega pomena. Kot v vseh enciklopedijah se je tudi Wikipedija zavzela za enciklopedijski jedrnat slog, na dejstvih temelječ sestavek z dodatnimi možnostmi povezav, ki prav tako olajšajo naše iskanje in tudi razumevanje ter kar se da učinkovito dregne v našo raziskovalno in radovedno dušo, da ne izvemo nekaj samo o človeku o katerem članek govori, ampak tudi to, da preprosto kliknemo na pojem, kraj, čas, besedo, ki je opremljena s hiperpovezavo (je značilno modro obarvana) nam neznan, in si s tem razširimo svoje znanje toliko bolj. Včasih pa se lahko, kot sem to že sama doživela, "ujamemo" v mrežo Wikipedijskih člankov in veliko povezav med katerimi preskakujemo ter lahko tudi precej časa namenimo samo raziskovanju novih besed, krajev ipd. saj je vsak članek opremljen z vsaj eno povezavo na katero lahko kliknemo in nas popelje v nov Wikipedijski svet.

Ne glede na to, kako enostavno se sliši ustvarjanje Wikipedijske strani za določeno osebo pa sem, ko se bila pri prej navedenem izbirnem predmetu, tudi sama prvič postavljena pred tak izziv imela kar nekaj težav s samim slogom pisanja Enciklopedije, saj sem bila po navadi navajena pisati v stilu leposlovja, tukaj pa sem se zato morala kar prisiliti in pisati zvesto jedrnato in kratko. Rekla pa bi še, da je bila to zelo zanimiva izkušnja, ki me je postavila pred nekatere izzive, pa vendar se mi je zdelo, da sem z dodatnim člankom na Wikipediji pripomogla k širšemu in boljšemu poznavanju slovenske jezikoslovke, da so sedaj informacije o njej in s tem večja prepoznavnost možne samo nekaj klikov stran.

7. domača naloga: Geopedija

Na Geopediji sem si izbrala sloj "Literarni spomeniki" in raziskala okolico kraja iz katerega prihajam. Raziskovanje me je vodilo na dva okoliška kraja, in sicer Veliki Gaber in Medvedjek.

• V kraju Veliki Gaber sem odkrila spomenik in grobnico padlim borcem NOV, torej gre za partizanski spomenik. Spomenik je bil postavljen leta 1964 in obnovljen leta 2016. Tam naj bi se nahajala grobnica in spominska plošča v obliki odprte knjige in v njej se nahaja besedili na levi in desni strani platnice, ki se glasita:

Leva stran:

POPOTNI,

KDOR MIMO GREŠ POSTOJ! V ZEMLJI TEJ POČIVAJO JUNAKI, KI SO OBVAROVALI NAS POGINA IN TEMELJE POSTAVILI ZA NOV IN LEPŠI DAN.

ZZB NOV VEL. GABER

Desna stran:

TU POČIVA OD LETA 1942

BOREC II. GRUPE ODREDOV 1943

35 AKTIVISTOV IN BORCEV CANKARJEVE BRIGADE 1944

24 BORCEV CANKARJEVE IN TOMŠIČEVE BRIGADE 1945

8 BORCEV RAZNIH ENOT

Lokacija: Veliki Gaber 95, cca. 100 m naravnost do gozda in nato desno po stezi do grobnice s spomenikom. Gospod doktor je živel od leta 1913-1944.

• Na pokopališču v Velikem Gabru lahko vidimo spomenik partizanskemu zdravniku Petru Držaju. Gre za grobnico in družinski grob z napisom:

DR. MED.

PETER

DRŽAJ

ROJ.26.II.1913.

JE PADEL ZA NAROD

24.XII.1944

Lokacija: grob z nagrobnikom je na zahodnem delu krajevnega pokopališča na Velikem Gabru.

• Tretji spomenik, ki sem si ga izbrala prav tako pripada partizanskim spomenikom in sicer je to edini od vseh treh, ki vem, kje se nahaja. Stoji ob prometni cesti spomenik pa prikazuje iz brona narejenega partizana s puško.

Spomenik se s polnim imenom imenuje: MEDVEDJEK pri Korenitki - spomenik napada II. grupe odredov na italijansko vojaško kolono Spomenik je naredil kipar Alojz Jerčič, na svojem mestu pa stoji od leta 1971. Preberemo si lahko tudi napis, ki pravi: "Enote II. grupe odredov nov prve slovenske brigade so 18. 4. 1942 tu zmagale v bitki s fašisti." Zanimivo se mi je zdelo tudi dejstvo, ki sem ga lahko prebrala pri kategoriji Spremembe, dopolnila, popravki, kjer je zapisano, da je kip doživel že dva vandalizma od kar stoji na tej lokaciji.

Lokacija: iz smeri izvoz iz avtoceste Bič v smeri Velikega Gabra proti Trebnjem (državna cesta), cca. 3 km ali iz smeri Velika Loka v smeri Veliki Gaber, cca. 2 km, ( izvoz iz avtoceste Štefan).

Za Geopedijo sem prvič slišala prav na prejšnjem predavanju prof. Mirana Hladnika. Ker sama rada raziskujem nove kraje in na sploh potujem, me je ideja za Geopedijo in njena zasnova zelo navdušila. Všeč mi je, da so napisane tako lokacije, podroben opis in tudi slike za lažjo prestavo. Zanimivo se mi je zdelo, da v bližini teh spomenikov živim že 19 let pa sem ugotovila, da še vedno ne poznam vseh spomenikov in poti. Mislim, da se bom Geopedije večkrat posluževala, ko bom raziskovala Slovenijo in odkrila "vsakdanjim turistom" skrite kotičke, ki pa so še kako pomembni za naš narod in zgodovino.

8. domača naloga: Lektura Wikipedijskega članka

Popravila sem besede (tipkarske napake - dodajanje, brisanje črk, uporaba pravilnih slovenskih črk namesto hrvaških), brisanje nepotrebnih presledkov in ločil, popravljanje sklonov,

Članek iz Wikipedije

9. domača naloga: Državni register kulturne dediščine

Na Državnem registru kulturne dediščine sem poskušala v svojem kraju poiskati kulturni spomenik. Našla sem že opisan spomenik v naši vasi, in sicer sakralno stavbo; cerkev Cerkev povišanja sv. Križa, ki še nima svoje fotografije.

Cerkev je bila zgrajena v gotiki v drugi četrtini 15 stoletja (1449). Ima kitasti obok v prezbiteriju ter stavbno dekoracijo (konzole, sklepnike). Včasih je okoli nje stalo obzidje od katerega je danes ostal le še obok skozi katerega se je prišlo do cerkve. Pred kratkim je bila tudi obnovljena, rjavo in belo barvo je nadomestila rumena.

Cerkev se nahaja na severni strani vasi, v občini Trebnje.

10. domača naloga: fotografija izbranega RKD spomenika v Sloveniji

• Cerkev povišanja sv. Križa v Stehanji vasi

Cerkev povišanja sv. Križa v Stehanji vasi

11. domača naloga: SlovLit

Članek oz. korespondenca, ki je bila objavljena na moj rojstni dan nosi naslov "Odmev in poodmev". Avtor besedila je Igor Kramberger. Objavljeno je bilo v petek 26.4.2002 ob 00:17:23 na portalu SlovLit.

Besedilo je korespondenca med Bogomirom Mihevcom in Igorjem Krambergerjem, ki je bila zaradi mnenja, da bi bilo z njo smiselno seznaniti tudi spletno in zainteresirano javnost, prestavljena na spletni portal SlovLit.

Prvi piše dr.Bogomir Mihevc, ki nas seznani, da so pred nekaj leti z denarjem ljubljanske univerze uredili Kidričevo hišo na Knežcu pri Rogaški Slatini. Pisatelju sporočila se zdi dobra ideja, da bi se v Kidričevi hiši odvijala tudi študijska srečanja in sestanki v obliki podiplomskega študija. Poleg rektorjev dveh univerz, Ljubljanske in Mariboske, pa k sodelovanju poziva tudi slaviste, da bi skupaj finančno podprli projekt. Na koncu še zapiše, da bo vesel tudi drugih mnenj o temah, ki se navezujejo na univerzo. Na Mihevčevo sporočilo odgovarja Igor Kramberger, kateri stanje študija na Pedagoški fakulteti v Mariboru ocenjuje tako, da bi bilo po njegovem mnenju bolje uvesti študij s programom 4+1 in bi s tem lahko prestavili pedagoško-didaktično usposabljanje za bodoče profesorje v 5. letnik in tudi pedagoško didaktične vsebine, ki bi bile koristne za del študentov, ki se ne namerava podati v profesorske vode. Zdi se mu, da bi takšen pristop pripomogel k razbremenitvi študentov v 3. in 4. letniku, ki zaradi drugih obveznosti pridobijo, po njegovih ocenah, premalo pedagoške prakse oz. kompetenc (to se nanaša na drugi del študentov, ki želijo postati profesorji). Različnost med FF v Ljubljani in PeF v Mariboru vidi v tem, da na FF poučujejo zgolj "izčiščene" predmete, medtem ko na PeF pride do povezovanja med različnimi študiji, v čemer vidi njihovo prednost, čeprav so manjša fakulteta kot FF. Meni, da bi z možnim povečanjem minimalnega vpisa kot ga omogoča država in možnosti izbire predmetov, lahko omilili ali celo izničili prekrivanje urnikov dvopredmetnih študentov in s tem pridobili večjo zainteresiranost le-teh. Glede Kidričeve hiše opozori, da še vedno nima priznanega statusa, ki ji gre, poleg tega pa v popolnosti podpre idejo o Kidričevi hiši kot postojanki za študij in različne seminarje in celo doda, da "bi bila lahko res v ponos slovenski akademski sferi".

povzeto po: SlovLit članek "Odmev in poodmev"

NOVA PISARIJA

UVOD

Nova pisarija je priročnik, namenjen predvsem študentom slovenistike pri predmetu "Uvod v študij slovenske književnosti", predhodnik slednjega pa se je imenoval "Praktični spisovnik". Priročnik je najprej izšel v tiskani obliki, pozneje pa tudi spletni. Bilo ga je treba dopolniti zaradi hitrih sprememb, ki so zajemale predvsem prehod iz pisanja na papir v pisanje na zaslone. Priročnik je avtor želel imenovati "Nova pismenost" s čimer je želel bralca takoj asociirati na pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika, vendar je naslov spremenil zaradi tega, ker "pismenstvo" ne nosi istega pomena kot včasih. Pismenost je namreč v Vodnikovih časih pomenil slovnico, danes pa njegov pomen slovarji navajajo kot "znanje branja in pisanja "oz. z najnovejšim terminom "znanje, poznavanje česa sploh". Pismenost lahko v tem smislu razumemo kot kulturna, medijska, politična, čustvena ... pismenost. Beseda "Nova" pa poudarja nove medije današnjega časa (najbolj se ukvarja s pisanjem na zaslon in slikami), čeprav vzdržuje močno povezanost na tradicionalne oblike pismenosti. Preden so priročnik izdali v spletni obliki je prišlo do veliko pomislekov, saj je le-ta avtorko delo, medtem ko gre na spletnih straneh Wikimedije za skupna avtorstva. Spletna "Nova pisarija" je sedaj za dopolnila in popravke na voljo vsem uporabnikom in bralcem, medtem ko prej to ni bilo mogoče. Druge prednosti e-priročnika pa so tudi: sprotno nastajanje, uporaba, dodajanje in popravljanje gradiva, odpira možnost samorefleksije in hitre povratne informacije bralcev. Wikiknjige moramo tako razumeti kot še ne zaključeno ampak "rastočo knjigo". Seveda pa spletno knjigo lahko razumemo kot na nov način prikazovanja gradiva na spletu ne pa le v tiskani obliki.

Kam z avtorjem

• avtorstvo priročnika se pripisuje prof. Miranu Hladniku
• želel svoje ime zapisati nekam na začetek dela, da bi sledil tradicionalni natisnjeni knjigi, čeprav tega ne bi bilo treba storiti, ker je avtorstvo že zadostno dokumentirano v zgodovini e-knjige
• izpostavljanje avtorskega dela na javni spletni strani je ob enem nevarno (besedilo lahko dopolnjuje vsakdo, pa vendar je v praksi lahko popraviti tudi vandalizem) in tudi nenevarno (zaželeni so konstruktivni popravki in pripombe)
• podatke o izdaji knjige lahko najdemo na impresumu, čeprav je letnica izdaje zapisana tista, ko je bila knjiga vpisana v sistem Cobiss

Prešernova Nova pisarija

• naslov Nova pisarija se naslanja na Prešernove satirične pesnitve zbrane pod naslovom "Kranjska pisarija"
• pesnitev "Nova pisarija" lahko najdemo v Poezijah v razdelku Različne poezije
• pesnitev pripoveduje o sprašujočem učencu in učitelju/pisarju, ki mu odgovarja, je neprijazen in grenak človek, ki v prispodobi zavzame Prešernu neljuba mnenja do njegove poetike, kot so jih v tem času imeli Jernej Kopitar, Franc Sefarin Metelka, Matevž Ravnikar in Jurij Pauška
• pesnitev je aktualna tudi danes, saj se začne s tožbo osebe, ki opazuje, kako se v tistih časih leta 1830, kot danes, povečuje število pisateljev in količine njihovih del, čeprav se okoliščine pismenosti danes in nekoč močno razlikujejo
• tretji zvezek Nova pisarija - Lado Kuster

PISMENOST

• pismenost pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo
• sprva privilegij elite, do katere so nepismeni gojili nezaupanje
• pismouk-razlagalec svetih spisov, učenjak; poslanstvo prvih pismenih ljudi
• obvezno šolanje se je v naših krajih pojavilo v zadnji četrtini 18. stol. in pismenost vse od takrat spremenilo svoj položaj iz "privilegij" v "nuja"
• v današnjem civiliziranem svetu odstotek nepismenosti ljudi odseva nerazvito državo
• sprva je bilo pisanje povezano le na pisanje z roko, potem pa se je razvoj nadaljeval s pisanje s svinčniki, peresnikom, nalivnim peresom, kemičnim svinčnikom; tipkanje pa še nedolgo nazaj ni bilo prisotno v navadnem vsakdanu povprečnih ljudi, pisali/le so samo strojepiske, publicisti in znanstveni pisci, kar se je do danes popolnoma spremenilo, saj je tipkanje skoraj da nadomestilo kakršnokoli pisanje z roko
• celotna selitev iz pisanja na roko v pisanje na zaslon pa je sprožil marsikatere razprtije med generacijami, medtem ko starejši očitajo mlajši, da niso dovolj pismeni in da ne znajo napisati niti enega stavka, jim mlajši odgovarjajo, da ne znajo napisati e-pošte, najti uporabne info. hitro in na spletu, se pogovarjati po virtualnih omrežjih, ta spretnost pa je za današnji čas pomembna tudi zato, da dobimo službe
• pismenost je pomenila "sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih info. ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja"
• pismenost razumemo kot aktivno udeležbo v komunikaciji, ne pa brez nje
• danes kot pismeno osebo razumemo že ljudi, ki znajo uporabljati menije na zaslonih in s tipko "enter" izbere eno od želenih možnosti
• k splošnemu pričakovanju, ko pride do mobilnih naprav spada tudi se znajti na računalniku, pravilno napolniti telefon, pravilno zaščititi slednja in ne le jo znati vključiti ali izključiti, zato pa se nam zdi tudi neprimerno, če na predstavi nekomu zvoni telefon ali pa dobimo e-mali s samimi velikimi tiskanimi črkami
• poznamo veliko več pismenosti kot je le njena splošna definicija, lahko smo jezikovno, urbano, geografsko, računalniško pismeni kar doprinaša k našemu znanju in uspešnosti, kako se znajdemo v svetu, splošna pismenost je tako nujna čeprav izraža le zmožnost komunikacije v vsakdanjih situacijah
• testi pismenosti - npr. PISA
• danes pri šolarjih opazujejo nizko raven bralne pismenosti (pravilno razumevanje sporočil v naši kulturi) in nadpovprečno e-pismenost
• največ tipkamo na mobilne telefone (verjetno zaradi pojava esemesov in kratkih sporočil) takoj za tem pa na računalnike, s tem se je pojem pismenosti spremenil, kajti danes slednje razumemo kot splošno pismenost, katere pojem se bo v prihodnosti zagotovo še velikokrat spremenil
• če bi želeli, da pismenosti vrnemo njej prvotni pomen, bi se moral zvišati prag slednje, pa vendar tega ne bomo počeli ampak bomo raje dosedanjemu razumevanju pismenosti dodajali nove kategorije
• nekateri posamezniki, ki so tradicionalno skrbeli za opismenjevanje so se želeli popolnoma distancirati in ne uporabljati novih načinov komunikacije ter e-pošte in zagovarjali starejšo različico slednje, kot na primer nekateri člani Društva slovenskih pisateljev ali pa Akademija za znanost in umetnos, na srečo pa se število takšnih fanatikov zmanjšuje
• nova tehnologija nam marsikdaj ne pomaga k manjši količini dela, vendar nam ga veliko predvsem nalaga, kar je dobro za posameznika in skupnost, saj bi nam drugače ostajalo preveč časa, ki ga ne bi znali dobro uporabiti
• človek je najbolj zadovoljen, ko se smiselno ukvarja s kreativnim delom
• spletna pismenost veča demokratičnost v družbi - delež piscev in pisateljic je enaka
• razviti svet ima pismenost blizu 100, kar je posledica obveznega šolanja
• priročnikov kot je "Nova pisarija" pa ne zanima osnovna pismenost ljudi (znanje branja podnapisov, smrtne nevarnosti ...) ampak višje oblike, sposobnost tvorjenja in razširjanja javnosti, tako pismenih pa je veliko manj
• zaradi naraščanja števila spletnih omrežji (You Tube, Twitter, Instagram ... )pa se tudi delež pišočih povečuje
• redno pišoči publicisti se po navadi vpišejo v sistem Cobiss, objavljanje v strokovnem časopisu pa se po navadi začne v času podiplomskega študija
• aktivno pišoči so v veliki manjšini, kljub dejstvu, da je prostor za objave in sam proces pisanja pogosto zastonj ali pa zelo poceni
• pisce večina ljudi smatra kot čudake in njihovo delo ne ceni; pri popravljanju avtomobilov se spodobi plačilo pri poslovilnih govorih pa se piscu pogosto ne plača
• družba kulturno raste če se kriteriji za dejavno aktivnost dvigajo
• podjetnost (v informacijski družbi) bi lahko razumeli kot ustvarjalnost; torej bi moralo biti za nas pomembno, da čim več ljudi ustvarja oz. aktivno piše

Informacijska družba

• sodobno informacijsko družbo zaznamujejo družabna omrežja, participativna kultura, potrošniška kultura...
• tiskana knjiga kot simbol nacionalno organizirane družbe
• miti o e-knjigah in tiskanih različicah
• čedalje bolj prihaja v ospredje spletna oblika knjig, ki se umika tiskani, ne bo sicer izumrla le njena vloga bo zmanjšana
• fizične knjige postajajo estetski dodatki
• tiskanih knjig v današnji dobi ne moramo imeti za bolj pomembne kot digitalne, saj niso tiskane verzije prav nič manj ranljive kot spletne, v obeh primerih lahko vsebino zbrišemo (tako iz primera pergamenta) kakor s tipko "delete" na tipkovnici
• sodb o tiskanih knjigah ne bi smeli deliti tisti, ki se od tega preživljajo npr. založniki in knjigarnarji, ki se jim gre le za dobiček
• strmo narašča količina informacij, ki naj bi družbo delalo pasivno, pa vendar v ozadju vseh informacij poteka razredni boj

Wikiji

• informacijska družba je ustvarila Wikimedijo, pod katero spada tudi Wikipedija
• lahka in hitra dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, jasno izražanje v enciklopedičnem slogu
• prvič pojavila spletišča wikiwiki leta 2001, spletne strani so tako vir informacij, kot tudi ustvarjanje le teh in sodelovanje brez želje po plačilu poleg tega pa lahko tudi sami pripomoremo k širjenju in dodajanju znanja in sodelovanju
• prevod biblije, epska pesnitev (Krst pri Savici) in danes spletne strani Wikipedije v slovenščini so dober dokaz za vitalen in aktiven slovenski jezik, kar je nuja za obstoj jezika
• slovenščina spada po merilih Wikipedije na 40. mesto (po količini člankov) in v 2. skupino med vitalne jezike
• na Wikipediji najdemo 290 jezikov
• več kot je jezikov večja je raznovrstnost kultur, pogledov na svet in s tem možnosti preživetja
• slovenska Wikipedija se je začela pisati leta 2002, s trenutno udeležbo 0,25% s tem da je slovenskih aktivnih Wikipedistov zelo malo
• "cc" oz. creative commons je kratica za licenco na Wikipediji "licenca ustvarjalnega ljudstva", kjer je avtorstvo od vsega ljudstva oz. lahko v zgodovini članka najdemo podrobne podatke o njegovih urejevalcih oz. pisateljih
• kratica "cc" lahko kmalu celo nadomesti tradicionalno "copyright"
• geslo Wikipedije in njene skupnosti: kreativnost in svoboda, status subverznega medija, geslo spominja tudi geslo v fran. revoluciji: svoboda, enakost in bratstvo
• zavihki na Wikipediji: članek, pogovor, uredi, zgodovina; članki so karseda vidni, saj se med iskanjem na spletu pojavijo kot prvi zadetek
• Wikipedijske objave pregledujejo posamezniki, ki so del Wikipedijske skupnosti, ne nujno profesionalci na tem področju, čeprav je tudi takih čedalje več
• povečanje dostopnosti do znanstvenih informacij, kjer so pomembna tudi mnenja ljudi iz drugih strok
• je medij z največ zbranega zgodovinskega znanja do sedaj
• zavzemanje za nevtralni pristop je eden izmed temeljnih načel (NPOV)
• ohranja spomin in znanje (povpraševanje se ob kulturnih in državnih praznikih zelo poveča)
• Wikipedija je alternativa kapitalistični družbi, saj je zastonj, za sodelovanje pa nihče ne prejema plačila, večina prispevkov je objavljena pod šiframi in avtor pogosto ni znan
• značilnosti Wikipedije: ni avtorskih pravic, za njo ne stoji država, sodelovanje, samorefleksija ...
• Wikipedija pomaga Slovencem: daje, pomaga, vpeta v svet, potrpežljivost ...
• tudi preverjene informacije moramo sami kritično presoditi, če gre za Wikipedijo ali pa druge večkrat preverjene članke
• ljudje naj bi delovali v skupno dobro, kar neizmerno podpira Wikipedija
• avtorjeva dela preidejo v skupno last od 50-70 let po njegovi smrti kot "open data", "open access" ali "creative commons"

Wikiji in šola

• uzurpacija
• postulati
• pojav Wikipedije v javnosti lahko slabo vpliva na dojemanje same strani; povezujemo jo s šolo, učenjem, mučenjem, ki niso prostovoljne in kreativne dejavnosti, kar pa bi morala Wikipedija biti in ostati
• Wikipedija kot izziv študentom, da se soočijo z resničnim svetom, realnostjo, ki jim gleda pod prste za morebitne napake s pisanjem na Wiki strani pa pomaga pri širjenju znanja, predvsem tiste smeri, ki jo študira
• nepripravljenost določenih študentov za pisanje člankov ali poseganja v tuja besedila
• orodja za učenje na daljavo: moodle, MOOC
• Wikiverza kot prostor za uvajanje študentov za zahtevnejše ustvarjanje člankov na Wikipediji, pa vendar njena odprtost pomeni nezmožnost ocenjevanja
• kriteriji za kvalitetne članke se zelo hitro spreminjajo, za dobre članke je treba dosegati vse višji standard
• hitra reakcija popravljanja vandalizma s pedagoškimi prijemi

Avtor

• prva generacija literarnih zgodovinarjev: avtorske biografije npr. Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj), Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk); elitna lit. - avtorska lit.
• druga generacija lit. zgo.: usmerjena k besedilu, avtonomnost, umetniškega besedila npr. serija zbornikov Obdobja
• tretja generacija lit. zgo.: bralec in njegov kulturni interes, trivialna lit. - lit. za bralca, besedilo pomembno v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje

• pišemo zaradi sebe, skupnosti ali zaradi samega predmeta
• etičnost pisanja: etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije ...
• problematičnost etičnosti v humanistiki
• avtorski napuh, pregledamo, če so nas pravilno citirali opazujemo, če je termin, ki smo ga uporabili pravilno rabljen ali ne
• znanstveniki raziskujejo z namenom, da bi lažje razumeli svet
• napoved, hipoteza, teza in metoda ali eksperiment s katerim bodo določeno hipotezo preverili, težava, če ne uporabljamo metoda ali gradiva, ki bi ovrgla našo tezo, ker nočemo priznati napake ali pa da smo se pri predvidevanju zmotili
• neetična motivacija: če objavimo nekaj za kar se je pripravljal in zbral gradivo nekdo drug
• znanstveno pisanje predpostavlja močno zanimanje zaradi teme same
• leposlovje nima poudarka na kaj je vsebina zapisanega ampak, kako je to zapisano (v primerjavi z znanstvenim pisanjem, kjer je obratno)
• bralci leposlovja so širok krog ljudi vseh generacij in poklicev
• "Literatenliteratur" - nem. lit. za ozek krog bralcev, za strokovnjake, ki jo tudi sami pišejo
• pisanje za splošno publiko v očeh "visoke literature" nekaj drugorazrednega, nepotrebno in neprofesionalno
• pogoj za uspešno pisanje je upoštevanje namembnika in tudi bralca
• pomembna jasna interpretacija zapisanega, kot tudi lastne
• štiri področja pismenosti: vsakdanje življenje, znanstveno in strokovno, leposlovno, publicistično oz. novinarsko
• meja med znanstveno in strokovno je v prostoru objave in namembnika; znanstveno - revije, zborniki itd., ožji krog populacije medtem ko strokovno - slovarji, leksikoni učbeniki itd. namenjeni širšemu krogu ljudi z namenom podati znanstvena načela

Izbira jezika

• izbiramo glede na namembnika, v ang. bomo pisali za širši javnost v domačem jeziku pa za domačo javnost
• razprave o slo. knj. so v slovenščini, kljub temu moramo razširjati znanja o slovenistiki v tujih jezikih za širšo javnost
• slavistične revije so do leta 1950 začele nekatere izvlečke tudi v angleščini
• privilegiran položaj angleščine v znanstvenem svetu
• premajhna vidnost tuje jezičnih objav, tujci ne poznajo naših revij
• za mednarodno prepoznavnost bi morali sami sodelovati s tujejezičnimi revijami in jim pošiljati svoje prispevke
• slovenska Wikipedija je nastala z namenom pridobitve slovenskega znanja, raziskav v slovenščini pa tudi primerjava slednjega s tujejezičnimi temami

Izbira teme

• svet z veliko število izbir, težava pa je dvom v to, če smo se odločili za pravo
• v preteklosti odločitve ali-ali med dvema radikalnima nasprotjema
• včasih so napačne odločitve vodile v pogubo, torej smo bili odvisni od tega, da izberejo pravilno
• danes veliko izbir s katerimi nismo determinirani, ko izberemo
• kot humanisti cenimo tudi neizbrane možnosti in jih drugim privoščimo, čeprav jih sami nismo izbrali
• teme za pisanje narekujejo prof. asistenti, mentorji, včasih kot smernica enotnosti in bratstva, danes pa kot internacionalnostjo
• po navadi si temo izberemo glede na to kar nas zanima oz. v nas vzbudi zanimanje, vendar to ni pogoj za uspešno delo, ta interes se lahko razvije tudi med samim ukvarjanjem s temo
• posameznik se ne izpopolni, ko odkrije svojo identiteto vendar z mestu v skupnosti in z odprtostjo do novih tem o katerih še ni razmišljal
• na začetku vsaka tema neobvladljiva in težka, vendar ob intenzivnem ukvarjanju z njo odkrijemo, kako zanimiva je ter se čudimo nad njeno ne poznanostjo in spregledanostjo ter pomembnostjo
• če sami izberemo teme izberemo nekaj kar nam je zelo znano, hkrati pa je financiranje namenjeno pomembnejšim temam, vendar je "pomembnejše" težko definirati po navadi naj bi bila to besedila/dela pomembna za narod
• književnost 19. stol. pri nas kot temeljni začetek slo. nacionalnosti
• pomembnost tem se ne meri le po št. piscev in s svetovni jezikom, tudi pomembnost glede na popularnost v trivialni lit.
• publicistično zanimive teme so po navadi predvsem tiste, ki so najbolj odmevne v javnosti, medtem ko strokovne teme niso pod takšnim vplivom preskakovanja med najbolj odmevnimi temami

Vaje v pisanju

• OCR - optično prepoznavanje črk, besede le popravljamo kjer se stoj zmoti
• v prihodnosti nujna digitalizacija tekstov, ki ne bodo več berljiva, pomembna tudi javna dostopnost
• Wikivir - vsebuje števila besedila slovenske klasike
• :s:s/ - slovenski Wikisource
• Alt + Tab - selitev med dvema oknoma
• prazna vrstica - odstavek

Usoda avtorstva

• avtorstvo eno izmed najstarejših konceptov
• avtorska zakonodaja vztrajno raste
• Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska organizacija
• včasih je bilo postati avtor nekaj uglednega, pripadanje privilegirani eliti, ki je skrbela za odgovornost in kulturno enakopravnost
• popravki, poseganje v besedilo ni v skladu z željami tako starejših avtorjev kot novincev na tem področju, zato morajo biti lektorji izjemno pazljivi
• če odstopijo pravice za delo in želijo kljub temu razpolagati z njim še po tem se težave zgodijo, če avtorji ne želijo, da njihovo delo zaokroži po javnosti zato zvišajo cene svojega dela ali prepovejo uporabo na spletu
• omejevanje avtorskega napuha lahko zmanjšamo tako, da dostopamo do del na javnem dostopu in jih ne kupujemo

Soavtorstvo

• Wiki strani so pripomogle k sodelovanju v skupno dobro in za skupen cilj, korekcije pa niso simbol kritike ampak sodelovanja
• samo Wikiknjige imajo navedenega avtorja zaradi večjega obsega dela
• pravila soavtorstva
• pisec več piše zaradi tega, ker želi več prispevati k sami skupnosti, ne zaradi avtorskega napuha
• slednji jim narekuje, da omogočajo dostop samo tistim, ki se jim zdijo dovolj vredni

Objavljanje

• avtorstvo se danes razume kot priložnost za objavljanje
• včasih to veliko težje, moral si biti zanimiv objavljajočim, najti mecena, urednika, založnika ...
• danes je pot podobna, stroški objavljanja nižji, poleg tega pa se je medij večinoma premaknil na računalniške zaslone
• včasih pretipkavali besedila iz rokopisov na pisalni stroj, da so slednja šla v tisk, razen tista, ki jih je zaplenila oblast ali pa cenzurirala
• danes svoje delo/dokumente le "upload-amo" na splet
• objava - če je medij kamor smo naložili svoje delo zainteresiran, da ga vidi več bralcev (revije), vsebuje ključne besede, kazala, reklamiranje
• dostop do "lebdečih" dokumentov skoraj nemogoč, možen le s točno spletno povezavo
• indeksiranje map (directory listing), spletni roboti (web crawlers)
• objave na spletu nastajajo predvsem, da jih vidi čim več ljudi
• najbolje objavljati v zelo iskana spletna mesta npr. blog, forum ... z hiperpovezavami, ki še bolj izpostavi objavo
• "uradno sporočiti javnosti" in današnje "javno postaviti pred javnost" (Facebook, Instagram)
• dandanes dajemo prednosti pravici do zasebnosti kot pravici do informiranosti

Množični um ali pametna množica

• znanje informacijske družbe oz. pamet množice - kolektivna zavest/um, "collective consciousness", ki zaznamuje tudi znanje na Wikipediji
• ne pomoč naciji, vendar vsakemu članu skupnosti posebej
• samokreativen, nekontroliran, proti hierarhiji
• Wikipedija kot novodobni medij in prizadevanje k zbiranju znanja
• Wikipedija kot Babilonski stolp, jeziki povezujejo, dopolnjujejo
• pravična razporeditev znanja in njegova necenjenost v širši družbi
• enciklopedije urejene po abecedi, pri Wikipediji ni potrebe, vizualne in verbalne info. najdemo v "Kategorije" in "Glej tudi"
• Jaron Lanier - kritika Wikipediji, "digitalna maoizma", anonimni posamezniki, množična pamet je nezanimiva in dolgočasna, mob rule
• vzdevki ljudi delajo neanonimne, Wikipedija trn v peti kapitalistični družbi željni profita in hierarhije
• nezaupanje v nadpovprečne novince, ki spreminjajo družbo, boljši izraz kot "mob" drhal je "multitude"
• množica je postala pomembna socialna kategorija (prej je bila vezana na voditelje: nacizem, fašizem ... )
• množica vedno išče voditelje, ki pa postanejo najsposobnejši intelektualci, ki so pripravljeni vzeti vajeti v svoje roke
• postliberalno-demokratično stališče: skupnost je skupnost posameznikov, prisega na red, premik iz fizičnih v storitvene dejavnosti, ne potrebuje voditelja
• množica ima pozitiven prizvok, (včasih brezglava, neumna, telesna) je samoorganizacijska in je pismena ter kreativna
• "crowdsorcing" - izrablja množico za namene prispevati k svetovnemu znanju prek Wikipedije

Avtorske licence

• besedilo iz jezikovnega pogleda - jezikovna komunikacija, za pravnike pa intelektualna lastnina imenovana avtorske pravice
• posebne pravice ustvarjalcem
• težave v zakonodaji

CREATIVE COMMONS

• "ustvarjalna gmajna" izhaja iz svobodne kulture
• lajšanje dostopa do intelektualnega dela, vse druge rabe se prepovedujejo
• priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
• avtor lahko licenco kasneje tudi spreminja
• cc uporabljajo: Bela hiša, PLOS, culture.si, DOAJ
• Creative Commons Attribution 4.0 International license - najnovejša opcija, avtorji ohranijo moralno avtorske pravice
• prosto dostopna dela, s tem da mora uporabnik navesti avtorja

COPYRIGHT

• slo. "Zakon o avtorski in sorodnih pravicah"
• ščiti avtorska dela v katerem koli mediju pred zlorabo, nedovoljenim kopiranjem, odsotnost citiranja njihovega dela
• tri težave: preveč poudarja avtorja, ne ustreza informacijski družbi, intelektualna dela so lastnina ne pa javno dobro
• informacije niso kot materialne dobrine, lahko jih uporablja več uporabnikov hkrati, kjer ne bi smela biti bojazen o njeni manjši dostopnosti, če se št. uporabnikov poveča
• nujna sprememba zakonodaje
• ideje, koncepti niso zaščiteni, vendar je kraja neetična
• v javno last pridejo dela avtorjev 70 let po njihovi smrti, neobjavljeno delo v javni lasti 25 let po izdaji in 30 let uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti
• avtorske pravice pripadajo avtorju do takrat, ko jih odstopi ali se jih proda, delo vezano na službo je last institucije
• skupinsko delo lahko uporablja kdorkoli od članov v soglasju z ostalimi
• predstavitve in razstave za javnost ne zahtevajo posebnega dovoljenja
• če naredimo elektronsko verzijo knjige, skrajšavo romana ... avtorske pravice še vedno pripadajo originalnemu avtorju
• Razpečavanje ali distribucija sta pravici, ki spadata v avtorske pravice, delo lahko kopiramo, citiramo ali posojamo dokler gre za "fair use"
• prodaja avtorskih pravic pomeni ne odločanje o razmnoževanju dela
• bralcu nakup knjige ne omogoča razmnoževanja ali da bi del dela uporabil v lastne namene v knjigi, kakršen koli poseg mora biti dovoljen s strani avtorja
• včasih je bralcu dovoljena omejena raba avtorskih pravic, kot je razmnoževanje pod pogojem "good faith"
• kopiranje tuje kritike, poročila ... in njihovega citiranja je nekaj običajnega in nje dovoljeno, če s tem nimamo profita
• nezakonito če kopiramo avtorske učb. ali dela tudi samo za potrebe izobraževanja v šoli brez soglasja avtorja
• odpor avtorjev do licence "cc", ker ne morajo nadzirati razmnoževanja
• ustvarjalci učbenikov naj se po gradivo obrnejo na Wikivir ali Wikiverzo
• avtorje bi morala objava na spletu čedalje bolj zanimati, ker bi dobili tudi večji odziv
• prosta uporaba del na spletu je le tista, ki je opremljena s pravilno licenco

Bralec

Prosti dostop

• zahteva bralcev do prostega pristopa znanja (osnovnošolskega, srednješolskega, visokošolskega)
• učbeniki s prostim pristopom
• v preteklosti so knjige predstavljale edin vir znanja, ki pa ni bil poceni
• iz Z držav smo prenesli idejo o prosto dostopnih informacij
• prosta dostopnost do kulturnih vsebin v kulturnih ustanovah ni možna
• z internetom smo pridobili večjo možnost prostega dostopa (sskj, google maps ...), porabljen davkoplačevalski denar
• Wikipedija ni/je dobila zelo malo državnih stedstev
• zanesljivejša je hramba besedil in informacij na spletiščih kot sta Wikivir in Wikipedija, kot pa v domačih institucijah
• strah pred zastonj viri na internetu, ne zastonj prakse na internetnih straneh obsojene na propad(omejen dostop, zaračunavanje novic ...)
• digitalizirane prosto dostopne knjige lahko najdemo na: Google knjige, Digital Public Library of America, HathiTrust Digital Library in Europeana
• domača plačljiva informacija ali zastonj tuja?
• informacijsko najbolj zaprta področja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (slab zgled za današnjo sodobno družbo)
• vsiljen informacijski molk za nadzor nad obvladovanjem družbenih odnosov
• informacijska družba se zavzema za kooperativnost, medtem ko vojska in industrija za tekmovalnost (kar za nekoga pomeni zmaga je za drugega propad)
• "besedna umetnost" počasi ustopa v svet brezplačnosti (plačati moramo za predstave, članarino v knjižnici ...) bolj dostopna le v šolski sferi
• znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede so večinoma plačljive
• literarne objave so honorirane zaradi avtorjevega vira zaslužka, medtem ko so znanstveni avtorji pisali objave kot zadnji del projekta oz. raziskovalne dejavnosti, vir dohodka pa prihaja iz akademske službe
• znanstvene objave morajo biti na voljo na internetu in so (večinoma) zastonj
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• EU ne zahteva proste dostopnosti umetnosti
• Prosta ali odprta dostopnost oz. OA open access omogoča diseminacijo vseh vrst znanastvenih info.
• prosta vsebina oz. free content omogoča le dostop do vsebin ampak ne pa tudi urejanje in poseganje vanjo
• open oz. odprti - open data oz. odprti podatki, odprt dostop oz. open access, prosta vsebina open content, prosto znanje oz. open knowledge, odprto izobraževanje oz. open education, odprta koda oz. open source, odprto ratiskovanje oz. open research, odprta znanost oz. open science
• projekt Open Access Slovenia, navaja razliko med angleškima prevodoma 'open' in 'free':

prosti dostop (free OA) - brezplačen dostop do besedila, avtor prenesel pravice na založbo, oznaka z licenco © odprti dostop (libre OA) - brezplačen dostop besedila, avtor ohranil materialne pravice, oznaka ena od licenc creative commons

• Wikimedija ima pravi prost dostop
• prost dostop omogoča komurkoli kadarkoli in kjerkoli dostop
• ovire le če se moramo prijaviti ali registrirati v spletišče, slab vmesnik, nedovoljeno kopiranje, komentiranje ...
• dokument ni prosto dostopen, če je treba zanj plačati
• zlati (založnik, revijalni članki) in zeleni (avtor, predobjave, poobjave) prosti dostop
• založniški servis treba plačati
• drugi dostopi: sivi, hibridni, zakasnjeni
• pobudniki prostega dostopa: akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice
• založniške hiše imajo največji kapital od trgovine z znanstvenimi besedili, to milijo subvencije namenjene avtorjem in raziskavam, minimalni stroški objav - pripenjalo do ukinitve tiska
• prosto dostopne revije so nam na voljo na: DOAJ, Google Učenjak
• seznam ROARMAP - akademske institucije, ki delujejo za prost dostop

Založbe

• vse kar zapišemo na Enciklopedijo postane javna last, ne navajamo avtorja
• konec sklicevanja na avtorje - možno le takrat ko bomo znanje na Wikipediji le oplemenitili in anonimno podali naprej
• upanje na konec javne kraje ampak vera v javno dobro
• podpora javno dostopnemu in dopolnjujočemu znanju: Tomaž Akvinski, promotorji, creative commons , sovražniki: založbe, novinarska združenja
• Aaron Swartz - skladišče zasebnih znanstvenih člankov prestavil v javno dobro
• le izobražen in informiran posameznik lahko stremi k ambiciji prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov
• knjige kot tržno blago, bralec kot potrošnik
• biti informiran je temeljna človekova pravica (zastonj informacije)
• vloga založb: finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, distribucije ne več zalaganje in kreditiranje info.
• upanje, da bodo avtorjem založbe pomagale do bralcev (upravičeno za leposlovje ne pa za znanstvene tekste)
• brez založbe izhaja slavistična revija, učbeniki, atlasi, slovarji podrejeni založbam
• nova možnost za znanstvene pisce: predatorske založbe, revije postavlja na splet v zlatem prostem dostopu(ukinja ali ogroža monopol založniških korporacij)
• Jeffrey Beall proti predatorskim založbam (nič recenzirani članki, nekorektno zaračunavanje objav ...)

Receptorji

• citiranje najboljši pokazatelj vplivnosti znanstvenega teksta in tudi branost (dostop in klik na objavo)
• merjenje dostopa: števec dostopa ali Google analytics; vpliva prost dostop
• spletne objave bi se lahko financirale v okviru naročnine na internet
• subvencioniranje univerzitetnih knjižnic oz. institucij, ki bi skrbele za repozitorije
• projekt PKP, OJS, OCS, OMP, OHS
• odprta družba zavrača komercializacijoznanstvenega objavljanja oz. da je dobro znanje treba plačati
• repozitorij kot mesto za shranjevanje in arhiviranje diplomskih, magisterskih in doktorskih nalog
• nalaganje svoja dela na računih arnes, google itd. odločijo redki
• časopisi včasih sami vodili svoj spletni arhiv in je bil odprt javnosti, danes je zaprt in plačljiv
• poljudnejše izrazoslovje za laičnega ali bralca iz drugih disciplin na spletu
• individualne spletne objave: cc, SA in NC
• včasih honorarji za objavljanje v znanstvenih revijah zato se nad načinom spletne objave ne navdušujejo
• slovenske literarnovedne revije: Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost v prostem dostopu, skeni in pdf formati, bralci raje berejo na spletu kot naročajo revijo
• Slavistična revija ima večji del članskov v slovenščini, sama pa financira in organizira prevajanje tujih/angleških
• spletni forum SlovLit skrbi za komunikacijo literarnovedne in jezikoslovne skupnosti
• objave prispevajo pošiljatelji zastonj
• skupno delo in komunikacija, sedež v inštitutu Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti

• sabotaža informacijske družbe: slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podadkov
• skupen strah pred Googlom
• cilji digitalizacije: lajšanje človeškega obstoja, enakopravnost, večja varnost, povečanje mednarodnih trgov
• nezaupanje v dobre namene ljudi
• humanizem: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.
• razvite skupnosti si lahko privoščijo pozornost, druge si jo morajo priboriti
• posameznik in privatno, zasebno ni enak pojem, vsakega posameznika bi moralo skrbeti za blaginjo vseh posameznikov ne pa varovanje zasebnosti ipd.
• razlika med javno in skupno
• javne niso le novinarske informacije temveč tudi strokovno javno
• shizofrenem
• ugodnosti osebnih podatkov vs zbirke osebnih podatkov
• internet ne pozna zasebno ampak ve o vseh vse
• odpoved zbiranja osebnih podatkov bi lahko poslabšala možnost izboljševanja kvalitete človekovega življenja
• Google street wive smmo dobili z zamudo zaradi zakona o varovanju osebnih odatkov poleg tega so zakrili vse obraze ljudi, ki so jih posneli
• besedilni korpus Nova beseda preprečuje iskanje oseb po imenu in priimku v grožnji do razkritja osebnih podatkov
• civilizacijske perspektive podpirajo lažjo hitrejšo dostopnost informacij v nasprotju s privatizacijo info. (slovenska praksa)
• zakoni dajejo prednost varstvo človekovih pravic pred javni blaginji

KREDIBILNOST

• objavljanje danes bolj enostavno kot včasih
• objavljanje brez uredniškega filtra vzbujajo skrb o kredibilnosti in zanesjivosti
• informacije lahko preverimo: avtor, medij, starost, odmev v javnosti, sklici
• avtor – uveljavljen strokovnjak, odmevna stališča, preverimo ga v Sicris in bibliografiji,
•  amater ali diletant
• mlajši avtorji imajo več teoretskega znanja in obvladajo splet
• socialni aktivizem

Aktivizem

• izvor raziskovalnega dela je gola radovednost in tešenje le te
• larpurlartizem
• objektivna znanstvena spoznanja so nemogoča, vedno pogojena saj ga zmoti raziskovalčev interes
• nihilizmom
• humanisti tradicionalno iskali napake oz.probleme v svetu, ki jih drugi niso videli
• umetnost, ki se prilagaja bralcem je trivialna
• vdinjala
• uzurpacijo, parcialnemu, antagonizmov, altruizem
• aktivizem - kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju
• ni nujno oblika napredne družbe (aktivisti so po navadi levičarji ampak tudi desničarji); feministke, ekologi
• aktivizem se ne ozira na nasprotna mnenja, uporablja čustva za doseganje ciljev
• posplošitev dejstva, izpusti vse kar mu ne ustreza, nezaupanje statistiki
• kritična refleksija ogleda na predmet od daleč, kritičen pogled na stvar
• aktivizem nezdružljiv z znanostjo
• biti kritičen - biti nezaupljiv
• optimizem in zaupanje v socialna omrežja, da prinaša svobodo govora, enakost, pravičnost je mnogokrat utopična in idealizirana
• kliktivizem
• nezaupljivost hkrati pomeni ne zaupanje v spremembe, kar je konservativno
• izobraževanje kliče po kritičnem mišljenju, presoji
• za boljšo družbo pomemben altruizem, imeti dobre namene, zaupanje
• politika spodbuja slabe človeške medsebojne odnose, konflikte
• če so socialna omrežja zastonj (tudi wiki) se ne počutimo izkoriščene
• socialna omrežja korak v pravo smer k enakosti

Avtorstvo

• valenco
• inštitucionalna navezanost avtorja: + v njih delujejo sposobni posamezniki,-- zavirajo objavo prelomnih odkritji
• razvijanje alternativnih kanalov za publiciranje (Problemi, Časopis za kritiko znanosti ...)
• samozaložbe (besedila ne grejo preko uredniških ali recenzijskih postopkov)
• neprepričanost če je informacija verodostojna ali ne(ni pa nujno da je)
• starost dokumenta: + večkrat pregledan, kritiziran, zanesljiva info, -- ni nujno, veliko napak
• preverjanje na spletnih straneh (Wiki) za zanesljive podatke; stalno popravljanje, urejanje, najbolj preverjene info.
• preverjanje mesta objave
• ponarejanje Prešerna, novo odkrita dela/rokopisi
• primer preverjanja info., če je bil Ivan Cankar zares umorjen? (nihče iz stroke se ni odzval)
• škandalozno pisanje - prikrito, zaupno
• strokovnjaki bi morali bolj aktivno sodelovati ob "aktualnih" novicah in poročati prave info.
• Prešeren kot kranjski pesnik ne pa kot največji slovenski
• arbitri

Strokovno recenziranje

• izbiranje med kredibilnimi in nekredibilnimi informacijami
• strokovnjaki recenzenti (uredniki revij, časopisov ...)
• povečalo povpraševanje zaradi veliko novih piscev in znanstvenih objav
• prvi pogoj za status znanstvene revije je recenzent
• urednik sam odloča, kaj bo objavil v reviji in kaj ne; neodvisen od recenzenta
• recenziranje varovalka proti nepreverjenim, domišljavim razpravam, neupoštevajoči strokovni standardi
• alternativa: javno recenziranje
• anonimno recenziranje pripomoglo h kvaliteti, nevtralnosti; ohranjanje znanstvenih standardov
• slepa recenzija: avtor ne ve kdo je recenzent, dvojna slepa recenzija: prejšnje in še recenzent nima podatka kdo je avtor besedil, ki ga recenzira
• recenzija se izvaja na računalniku brez vpadljivega imena
• anonimnost ščiti recenzente pre ((jeznimi) avtorji
• merila za recenzentsko presojo javno objavljena npr. (stopnjo inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme ...)
• avtorji morajo biti obveščeni koliko časa bo od oddaje objave in do uredniške odločitve, možnost oddaje članka v drugo revijo če so v eni zavrnjeni
• recenzentski postopek: sprejet, zavrnjen ali pogojni sprejem (avtor popravi svoj članek s pripombami recenzenta)
• recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec

Pravopis

• znanje pravopisa nujno potrebno; prvi vtis na bralca

Ločila

• vezaj (-)
• pomišljaj(–), <Ctrl> in <->
• dolg pomišljaj(—), <Ctrl> + <Alt> + <->, členitev dolgih odstavkov, ki jih ne smemo razdeliti na krajše dele, opombe, MED povedmi ne znotraj njih
• narekovanji, v Wikipediji zaželjeni (»«), tudi („“)
• zgornji narekovanji za označevanje pomenov besed ('beseda')
• besede v narekovanjih ne postavljamo v ležeči tist
• dvopičje je levostično ločilo, pred naštevalnim nizom je dvopičje odveč
• tropičje: pred njim ni nikoli vejice, nestično ločilo
• ne pretiravanje s ! in ?
• podpičje kot pojasnjevalni del povedi
• pik ne pišemo v krajših podnaslovih
• pisci se razlikujejo tudi v pravopisnih pravilih, ki se jih držijo

Velike začetnice

• naslovi kolon ali vrstic pišemo z veliko, več besed pa z malo začetnico
• daljše, stavčno besedilo

Drugo

• spol se veže na osebek

Digitalna pismenost

• nujnost tudi tehnično obvladanje besedila
• za ukvarjanje z našim besedilom najprej potrebujemo tehnično brezhibnost teksta
• pretipkavanje in pisanje na roko sta v današnjem času nesprejemljiva za objavo
• avtor mora vse urediti sam, pisanje na računalnik je skoraj zahteva in nuja

Formati besedil

• golo besedilo txt; pošiljanje pošte na forum, koda wiki strani ali spletne
• obogateno besedilo doc, docx,
• spletno besedilo htm, html
• natisljivo besedilo pdf; oddaja v tiskarno , zanj odločajo mnogi avtorji v strahu zaradi spreminjana njihovega dela v Wordu
• nekomercialna različica doc in docx je odt ali rtf
• nedopustno pošiljati besedilo v sliki

Besedilo v Wikijih

• pišemo neposredno v okno v zavihku Uredi ali v domačem urejevalniku
• * pomeni novo alinejo, prazna vrstica pomeni odstavek ...
• učimo se iz že obstoječih wiki člankom, kliknemo Uredi in si ga ogledamo
• {{ }} za vnašanje zahtevnejših reči
• okvirček z besedilom napravi presledek na začetku vrstice

Vaje v wikijih

• prijava na Wikipedijo
• pregled zavihka Zgodovina
• popravljanje pravopisnih napak v člankih
• dodajanje informacij v člankih ki so Škrbine, Seznama nalog na Portalu občestva
• dodajanje povezav
• pisanje samostojnih člankov
• napake ob pisanju Wikipedije: mašila (tudi, potem, še ...),prehajanje med časi in osebami, odstavek naj povezuje vsaj tri povedi, dobesedno prevajanje iz tujega jezika
• v urejevalniku se moramo izogibati odstavkov, ki so videti le kot prehod v novo vrstico
• napake odpravljano s klikom na razveljavi na Zgodovini strani

Sporočanje popravkov in komentarjev

• pripombe oz. komentar lahko napišemo v urejevalnik, (Pregled > Nov komentar)
• Sledi spremembam beleženje sprememb v besedilu
• ko dobi avtor besedilo s popravki in komentarji se lahko odloči ali jih bo vse sprejel, le nekatere ali pa vse zavrnil
• popravke v besedila v skupinskem urejanju (Google, Drive) ne označujemo posebej, se shranijo samodejno, možen ogled na Datoteka > Prikaži zgodovino različic
• mentorji, uredniki ipd. morajo posege v besedilo jasno označiti, prav tako pa mora tudi avtor jasno označiti katere popravke je sprejel in katere ne
• popravljene verzije besedila preimenujemo v Tekst1 > Tekst2 > ipd., o potrebi tudi kratice imena
• uredniki in avtorji ne uporabljajo pdf formata
• na Wikipediji so popravki vnešeni neposredno
• komentiramo: na pogovorni strani besedila oz. avtorja, odpremo samostojno stran za diskusijo, znotraj besedila in s predlogo

Navajanje

• je srce humanistične znanosti
• omogoča manj reprodukcije teksta
• citiranje in parafraziranje kot kulturni spomin

Čemu sploh citiramo

• govorec je z navajanjem citatov bolj prepričljiv
• po navadi navajamo citate znanih, všečnih oseb
• s citiranjem posameznik izrazi svojo intelektualnost, poznavanje in poveča učinek predstavljenega sporočila
• znanost zahteva dodajanje novega znanja, vse kar ne zadosti temu pogoju ni znanost
• pisanje s ciljem po ohranitvi in sklicevanju na predhodno znanje ni isto kot humanistično pisanje, ki se zavzema za nastanek novih znanj
• znanstvena besedila že po zunanjosti ločimo po tem da vsebujejo sklice na druga besedila, kar druge stroke in besedila ne počno
• v narekovajih, grafično ločeni, razvrščeni po priimkih avtorjev
• danes so možnosti izražanja našega mnenja praktično neskončne (časopisi, forumi Wiki ...)
• včasih so k novem znanju doprinašali le redki posamezniki, danes pa na Wikipediji ustvarja veliko posameznikom s skupno željo po sodelovanju in produciranju novega znanja
• novo znanje ne tvorijo specifični posamezniki, vendar množica zainteresirancev, tudi znanstveniki se morajo zahvaliti svojim kolegom ...
• razhajanja med genialnimi posamezniki, ki si želijo priznanje avtorstva kot v preteklosti in kreativne množice
• cilj je ustvariti kreativno, kompetentno in uspešno družbo posameznikov, ki pa morajo biti tudi pravilno vzgojeni
• premik del v javno last iz 50 na 70 let po avtorjevi smrti (29.4.1995)
• besedila v javno lasti bi morala biti dostopna zainteresirani množici (drugače mnenje da gre za kršenje avtorskih pravic, če bo prosto dostopno bo dela avtorjev kupovalo in si izposojalo manj ljudi ...)
• citiranje je ne plačljiva uporaba avtorskih del, saj ne citiramo cel tekst ampak en njegov del (največ 20% iz leposlovnih del)
• pretirano citiranje je etično in strokovno sporno
• avtorjem ki gre za objavo pogosto ne navedejo strani iz kjer so vzeli citat ali se zmotijo - ti se le "igrajo znanost"

Prepisovanje

• o plagiatu govorimo, ko neko tuje znanje vzamemo kot svoje, brez da bi ga citirali
• slednje početje lahko privede do negativne ocene ali odvzema akademskega naziva
• možne spremembe na tem področju
• težave prihajajo na sklicevanje na Wikipedijo, hkrati pa Wikipedijski nadzorniki močno preganjajo plagiatorstvo
• pogosto kopirajo iz spleta, ne iz tiskanih knjig, ne zamenjajo besed z drugačnimi ... tak plagiat se zlahka odkrije
• včasih kriva lenoba, huje pa, če plagiatorje vodi napuh ali pa tekmovalnost
• ignoranca do domačih znanstvenikov in slikcevanje zgolj na tuje
• kopiranje sloga ali naslova, ki pa se jih ne da lastiti

Citatna industrija

Citatni indeksi

• Citation index - bibliografska enota, ki iz znastvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• ločeni citatni indeksi glede na stroke: SCI, SSCI, Scopus, WoS, AHSI
• zastonj na spletu najdemo citatno zbirko Google Učenjak, črpa iz več virov očitanje obskurnih in nekonsistentnih izjav
• nudi pregled nad citiranstjo, izračuna h-indeks, 10-indeks
• citiranost slovenskih raziskovalcev je omogočeno na Sicris, WoS in Scopus
• tradicionalna humanistika izraža nenaklonjenost bibliometričnosti (merijo vpliv in odličnost člankov)
• merjenju bi bilo napačno nezaupati, saj je to na koncu koncev glavni znanstveni instrument
• za čim višje uvrščanje v citatni indeks revije spodbujajo vzajemno citiranje
• problem ko vključenost v citatne baze ali ne vpliva na odličnost objave (SR)

Faktor vpliva

• IF je faktor, ki prikazuje vplivnost oz. uglednost znanstvevene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters izračuna IF v dveh indeksih SCI in SSCI glede na omejeno št. revij; št. člankov zadnjih dveh let delijo s št. člankov objavljenih člankov v istem časovnem obdobju = povprečje citiranosti članka
• druge kategorije, ki vplivajo na meritve: odzivnost na članek, povprečna starost člankov v reviji ipd.
• slabost je kulturna pristranskost, ne razlikovanje med izvirnimi članki in recenzijami, določa kvaliteto člankov v reviji
• za večjo citiranost vzamejo izvleček in seznam literature, ter ju objavijo zgodaj v letu, uredniško pogojevanje objave z nujnostjo citiranja prejšnjih člankov v tej reviji
• v opozicijo indeksu IF se pojavlja prost dostop in licenca cc, ki omogoča enakopravnost vseh objav, in Googlov algoritem za rangiranje strani; PageRank namreč rangira spletne strani glede na povezave nanjo in kvaliteto povezav
• vplivnost informacije se računa glede na število njenih branj (filmi, časopisi, oddaje ...)
• sl -slovenski, v-Wikipedija, s - wikivir, b - Wikiknjige

Slovenske znanstvene revije

• najkvalitetnejše tiste, v katere objavljajo slo. lit. zgodovinarji: Primerjalna knj., Slavistična revija, Jezik in Slovstvo ipd.
• tuje razprave o slovenski književnosti: Slovene Studies, Slavistika, Slavia Meridionales ipd.

Citatni slogi

• številni citatni slogi, tudi humanistika ni poenotena
• glavni slogi: APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski in tudi Bluebook, ASA ipd.
• čikaški - letnica za avtorjem npr. Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.
• MLA - po naslovih del v kratnik sklicih npr. Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.
• slaba lastnost citatnih stilov: vztrajanje pri sledenju starim pravilom npr. najprej navajanje priimka in potem imena (da lažje najdemo avtorje), čeprav poimensko kazalo ne bi bilo nič težje za uporabo
• težava čikaškemu stilu podobnim: če publikacija nima avtorja
• slovenistične revije se poslužujejo čikaškega, medtem ko primerjalna književnost MLA sloga
• priporočen stil citiranja na Wikipediji: avtor, naslov, ime spletišča, datum objave; kraj založba, letnica ipd.
• po navadi se pri citiranju poslužujemo prilagajanju na že uveljavljeni slog, tuje univerze, inštitucije ipd. imajo svaka svoj slog

Tehnika citiranja

• tuji dobesedni navedek mora biti v narekovaju ali grafično ločen od lastnega besedila
• vir citata v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa kazalka na bibiliografske podatke vira v: opombah, kratkem sklicu ali neposredna povezava na vir

Opombe

• sprva namenjene navajanju literature, danes se tam nahajajo nebibliografske enote
• na koncu opombe se nahaja kratki sklic, celotno ime literature iz katere je črpal avtor pa je navedena v seznamu literature
• Wikipedija sledi svojemu enciklopedičnemu slogu, torej pregleden, jedrnat zapis; literatura je navedena na dnu gesla
• na dnu Wikipedijskih člankov naj bi se nahajali: Seznam referenc(dela, ki so bila za članek pomembna vendar ne citirana; v alinejskih pikah) in opombe(kjer so bile vzete ali povzete konkretne izjave; zaporedne številke ne abecedno kazalo)
• opombe v Novi pisariji najdemo čisto na koncu, z enostavnim klikom nas ponese direktno nanje, v tiskani obliki knjige pa so opombe sprotne, kar nam prihrani listanje

Kratki sklici

• npr. Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
• pravopisno lahko nekoliko odstopamo iz npr. »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) preide v prakso »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• izogibanje ponavljanju avtorjevega priimka z besedami op., cit., danes priimek , letnico in stran v kratkih sklicih ponovimo

Označevanje navedkov

• ne začenjamo ali končujemo jih s tropičjem; začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• primer: »[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.
• narekovaju, odstavek in drugače črkovni niz, izpuščanje navedka in dodajanje svojega teksta
• navedek v odstavku, ločenem od besedila ga ne opremljamo z narekovaji, le manjši fond pisave

Od kod vse citiramo

• iz knjig, revij, člankov, Wikipedije ipd.
• v humanistiki najuglednejše mesto citati iz knjig
• veliko citiranja danes internetnega, tam najdemo tudi skeniranje knjige, prednost da bralec tudi sam preveri informacije pa so predvsem javno dostopne revije in knjige na spletu
• besedila v različnih formatih, tako tiskanih kot skeniranih; navada navajanja tiskanega dela pred digitalnim
• citiranja citatov se poslužujemo le, če prvotno delo ni dosegljivo
• če so citati v tujih jezikih, njihove prevode citiramo v opombe

Viri in literatura

• poenoteno navajanje virov v en seznam literature (tako tiskani, spletni in drugi viri)
• posamična delitev na vire (gradivo, ki je temelj raziskave) in na literaturo (teoretični ali metodološki pripomočki pri raziskavi) je smiselna le pri daljših seznamih
• kratkih seznamov s sklici ni smiselno deliti na dva dela
• pri literarni vedi: viri - leposlovje; literatura - najpogosteje literarne razprave
• primarno(materialno gradivo virov; tiskani) in sekundarno (način dostopa; spletni) citiranje, tej ločitvi se izogibamo
• v znanosti se uveljavljeno citira le iz primarnih virov, torej tistih, ki smo si jih izposodili ali imeli v rokah

Zaslon in papir

• mnogi posamezniki od literarnih zgodovinarjev pa do študentov pišejo na zaslovn, vendar so vezani na fizično kopijo in z+izdajo svojih del
• to de danes spreminja kajti anstaja velika težnja po sprotnem komentiranju, popravljanju in dodajanju
• tiskani mediji se selijo na splet zaradi večje enostavnosti in cenovne ugodnosti
• zamenjava tehnologije CTF na CTP; cenovno dostopni so tudi unikati tiskov
• stran pri starejših asociacija na tiskano knjigo, pri mlajših na internetno stran
• razlikujeta se v obsegu besed na stran, na spletu ni praznih strani kot v tiskanih knjigah ipd.
• včasih ena stran ni šla v celoti na zaslon in se je zato raztezala tudi pod zaslonom, kar so bralci seveda radi spregledali
• spletne knjige želijo čimbolj posnemati tiskane; nekatere lahko tudi listamo (Internet Archive, program Calaméo) in dodajo zvok šelestenja lista
• pri spletnih straneh je odvečno listanje oz. posnemanje fizične knjige, pogosto zelo nepriročno
• ctrl + f = iskanje niza besed
• branje na spletu je od tistega v knjigi boljše zaradi neposredne možnosti klikanja in odhajaje na neposredne povezave, takojšnja dostopnost do virov
• citiranje na spletu je urejeno v alineje; naklonjeno naštevanju
• vire lahko opremimo z neposredno povezavo na vir iz katerega smo črpali informacije; ni treba strogo slediti pravopisu ali pa po priimkih urejenega seznama literature
• navajanje virov izgleda drugače; avtor, ime dela, letnica in Cobiss povezava
• npr: Človek na zidu (1960) (COBISS)
• pisanju dolgih url naslovov se nujno izogibamo v obeh medijih, nihče jih ne pretipkava na splet, so predolgi
• URL povezave spremenimo v hiperpovezave na internetu, v tiskani verziji pa z dodatkom "Na spletu"

Zgledi

• podatke o navajanj+ih publikacijah prepisovali iz naslovnic in kolofona nekoč, danes najdemo te podatke na Cobissu
• Cobiss ima 3 načine navajanja bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC (vsi načini preobširni)
• ločila so rabljena kot separati med posameznimi podatkovnimi polji; te zapisi niso narejeni po pravopisu
• vrsto medija kjer smo podatke dobili navedemo le izrectno če je dvomljivo

Knjiga

• primer navedbe na spletu (knjižna oblika nima hiperlinka): Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. (COBISS)
• koda DOI je uporabljena za objave v publikacijah zunaj Slovenije v angleščini
• primer 2: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. (če gre za zapis na papirju dodamo "tudi na spletu")

Knjiga na bralniku

• bolj priporočljivo citiranje it dLiba ali Wikivira kot iz bralnikov (bralnik Kindl)
• npr. Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
• oz tiskana verzija: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.
• (ne navajamo strani, lahko navedemo podatke o natisu)

Članek v zborniku

• potrebujemo dva zapisa: o samem članku in o zborniku
• npr. Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• dostop kot video: Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. (COBISS) Videolectures.net.
• piko zapisujemo znotraj oglatih oklepajev (ko pišemo na Wiki)

Poglavje

• navajanje poglavja pride v poštev le, če je avtorjev knjige več
• npr. Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ali Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• npr. Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)

Razprava v reviji

• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. (COBISS) (če želimo izpostaviti da je članek na dLibu to napišemo na koncu
• Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. (COBISS) dLib
• če računamo na bralce iz stroke potem lahko uporabljamo kratice, če ne raje zapišemo celoten naslov
• tako avtorji kot uredniki so naprošeni, da uporabljajo en slog skozi celotno delo in urednii, da poenotijo pisanje naslovov revij

Članek v časniku

• npr. Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)
• pomembna datum in stran ne pa tudi letnik in številka časopisa
• pred datumom ni ločil!!

Članek na dLibu

• dve vrsti zapiskov: posamična avtorska objava (ureja metapodatke) in celotna št. v časopisu (metapodatke je treba še najti)
• primer z metapodatki npr. Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib
• brez metapodatkov: Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
• cobissove ID številke ne pišemo, velja za celotno revijo
• v dLibu najdemo samostojen zapis z metapodatki medtem ko na Cobissu ne (revija še ni bibliografsko opisana)
• izpustimo: letnico začetka izhajanja revije, založbo, letnik in št. sta ločena s poševnico in ju ne definira beseda
• digitalno povezavo ne dobimo iz kopiranja ukazne vrstice ampak da v vrstici URN kliknemo in izberemo "kopiraj mesto povezave"
• zakaj ne damo povezave že v naslov in ne na konec? če bi želeli naslov povezati z enciklopedičnimi informaciji to ne bi bilo možno, izpadlo bi ime spletišča npr. dLib, z odpovedjo povezav na spletne strani pa bi gre povezava na članek ne pa na celotno številko

Enciklopedično geslo

• viri brez urejenih metapodatkov
• npr. če želimo prav slovensko planinsko povest zapišemo tudi predpono :w:sl: planinsko povest.
• za članke, ki se ne nahajajo na Wikipediji nam sama ponudi zglede za citiranje v več različnih načinih
• na zapisujemo avtorjev niti Sodelavci Wikipedije
• navajamo naslov gesla, spletišča in datum (dan ko smo mi podatek na Wikipediji uorabili), pri citiranju znotraj Wikijev ne potrebujemo datuma, saj je zapisan v Wikipediji
• za datum napišemo dan, mesec, leto v imenovalniku, starejši pisci pišejo v genitivu, ali skrajšamo jan., nujno enak način v celem članku
• »WikipedijA: Prosta enciklopedija« ali »Iz Wikipedije, proste enciklopedije.« je pravilno, tudi samo Wikipedija
• npr. Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. , URLjev ne dodajamo! in na papirju: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• če želimo podati povezavo, ki bo vedno vodila na stran, z nanjnovejšimi podatki gremo na Orodja in izberemo Trajno povezavo na članek in jo prekopiramo kot hiperpovezavo, prepoznamo jo po priponi oldid za geslom, možni tudi drugi načini
• trije pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon; v ljubljani (izhajal 1925-91), Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica, 1974–1994) in Novi slovenski biografski leksikon (2013), danes so vsi trije združeni na portalu Slovenska biografija, ki jo ureja ZRC SAZU
• npr. Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija.
• v leksikonih pišemo po abecedi in ne po strani v kazalu
• npr. Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.
• če želimo citirati enega od izvornih treh biografskih leksikonov: Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija.
• leksikon Enciklopedija Slovenije še ni digitaliziran
• npr. Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
• iz leksikonov Slovenska knjiženost (moramo najti avtorja) in Literatura (ni treba navesti avtorja) navajamo le, če jih nismo našli drugje
• npr. Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni]. Leksikoni v oglatem oklepaju pomeni, da je to ime zapisano le na platnici ne pa tudi v kolofonu
• sklic na kakšno besedo iz drugih leksikonov: Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.
• če ne gre za lasna imena pišemo enciklpedična gesla z malo začetnico, v Wikipediji dobijo samodejno veliko začetnico, v seznamu literature z veliko

Forum

• če forum ni tako znan kot je npr. Wikipedija, v tiskani različici navedbe vira dodamo še "splet"
• npr. Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012. (Med.Over.Net.)
• forumi: Med.Over.Net, SlovLit.
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013. (SlovLit.)

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• spletišče Couseri z večinoma javno dostopnimi predavanji edX

Blog

• težko navajanje ker: včasih ne najdemo avtorja, ugnezdena sporočila in naslovi rubrik
• npr. Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
• datum ni potreben če se stran ne spreminja

Članek na spletišču

• strokovni članki na voljo samo na spletu redkost
• kmalu dobijo svoj natis, zato moramo citiranje dopolniti
• npr. Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS) (spletišče brez imena, drugače je nujno navajanje slednjega)
• npr. Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• naslov rubrike: četrtkova zgodba, aslov spletišča gore-ljudje.net
• v tiskanih medijih naredimo enako oznaka net. že označuje internetno stran, lahko bi napisali tudi spet
• med naslovom in podnaslovom po navadi dvopičje
• prepišemo pa večinoma izvirna imena naslovov (tudi ločila)

Komentar na članek na spletišču

• npr. ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.
• ker prispevek nima naslova je v oglatih oklepajih, ki pojasnjujejo

Zapis v podatkovni zbirki

• npr. Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
• urednike pišemo tudi pri zbornikih

Diplomska naloga

• katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF v Lj.
• npr. Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
• v oglatih oklepajih, če se diploma ne nahaja v fizični obliki
• lahko dopišemo tudi mentorja
• npr. Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• oznake ppt, pptx itd. so namenjene, da bralcu povedo da gre za prosojnice
• primer za prosojnice: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• video posnetki prez določene identitete avtorja (samo s pseodonimom) izpustimo

Zemljevid

• včasih so bili avtorsko delo, danes jih izdelujejo institucije (državno ali komercialno delo)
• navajanje avtorjev ni v navadi
• Zemljevidi: Geopedija, Sloj Literarni spomeniki
• npr. (pod sliko zemljevida napišemo: Zemljevid 1: Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• navedba kot v seznamu literature: Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• različnih računalniških formatov kot sta: Lite, Pro se ne navaja
• npr. 2: Zemljevid 3: Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• dan ogleda navedemo ko ni podatka o tem kdaj je bil ta zemljevid posodobljen
• v seznamu literature: Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• zapis na Wikipediji: Zemljevid 5: Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š. Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.
• avtorja, datum ogleda ne navajamo
• ohranjamo zapis Wikimedija Commons predvsem če gre za sliko iz Zbirke
• če lahko nas do zemljevida vodi klik na sličico ni treba dodati hiperpovezave
• naslove slik v tujih jezikih prevajamo v slovenščino
• na wikipediji lahko tudi sami sliki dodamo slovenski prevod

Fotografija

• navedba vira slike, tabele, grafikona se nahaja direktno pod njo, v tiskanih medijih na koncu objavljen seznam fotografij
• Graf 1:, Slika 1: itd.
• slikam pod licenco cc moramo dodati avtorja
• pri zaslonskih posnetkih, ki so obdelani ne navajamo avtorja, tako kot ne pri slikah kipov, naslovnice knjig, objektov...
• navajamo avtorje fotografskih storitev
• fotografovo ime navajamo v obliki Foto tainta če gre za umetniški oz. kreativen izdelek
• navajamo znane ali pa tiste, ki se dosledno podpisujejo, vzdevkov ne navedemo
• različna praksa na Wikijih: večinoma navedemo avtorja na Wikiviru, Wikiknigah, Zbirkah
• v člankih lahko uporabimo le slike, ki so dovoljene za uporabo oz. so javna last in tiste, ki smo jih posneli sami
• Freeware: slike, ki jih lahko uporabimo na instagramu, Flickr,Panoramio ...
• primeri: Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
• Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. (COBISS) Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib
• osebni foto album: Slika 4: Fotoalbum 171: Srne pa jelen. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
• dva avtorja: Slika 5: Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja. Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.
• fotografska reprodukcija umetnostnih del (torej ne vemo točnega datuma oz. več različnih) Slika 6: France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.
• ko se ime (različno v različnih jezikih) in ime datoteke (vedno enako, kratia jpg nam pomaga pri iskanju na spletu) razlikujeta: Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
• fotografija stare grafike: Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons.
• Na strani Slovene historical fiction: slika dostopna s klikom, moramo napisati tudi podnapis
• slika v skupni zbirki: Slika 11: [Boj s Turki.] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Wikimedia Commons. (COBISS) dLib
• izpustimo avtorja (slika naj bi bila posnetek zaslona), izpustimo angleški opis
• slika umetniškega dela zahteva najprej navedbo umetnika in potem fotografa: Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
• Slika 13: Michelangelo: > Izgon iz raja. Sikstinska kapela v Vatikanu, 1509. Wikimedia Commons.
• ime Izgon iz raja prevedemo
• če je dodano le ime datoteke si lahko sami izmislimo naslov in ga dodamo v oglati oklepaj in ohranimo hiperpovezavo, lahko navedemo tudi naslov lista v albumu
• npr. Slika 14: [Teloh.] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.
• navajanje fotografij je težavno zaradi kupov imen, ki pa niso vsi avtrji
• navajamo le avtorje, ki so avtorji umetnin ali želimo poudariti njihov prispevek
• ne dopisujemo datuma dotopa
• navodilo pa da navedemo kar največ informacij možnih
• na Wikipediji ne citiramo mesta, kjer se slike na Wikipediji temveč v Wikimedijski zbirki, kjer lahko do nje nastopajo vse WIkipedije
• oglate oklepaje uporabljamo za svoje dodatke in komentarje

Risba

• opis slike skrajšamo, pojasnimo vsebino v slovenščini (če je potrebno) v []
• npr. Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
• kliparta ne navajamo z datumom dostopa, ker če spletišče zamre ni več dostopa nanj

Glasbeno delo

• radijska praksa: Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• prevedeno v slovenščino - klasična glasba in klasično slikarstvo

Radijska, televizijska oddaja in film

• po končani oddaji so podatki prehitro navedeni, veliko informacij., kdo je oddajo ali film ustvaril
• pobrskamo v arhivu oddaj medijskih hiš na spletu
• pri filmih navedemo na prvo mesto režiserja
• npr. Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
• naslov filma ležeče, povezava zaradi avtorskih pravic in na voljo, lahko dodamo tudi dolžino trajanja
• pri oddajah navedemo urednika/co ki nastopa v oddaji, naslov oddaje, naslov serije v kateri nastopa, datum predvajanja in spletno mesto
• npr. Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
• kjer se nam zdi delo novinarja bolj pomembno/je v ospredju in je urednik podpisan po dolžnosti navedemo novinarja in ne urednika
• če ni razvidno da gre za film ali oddajo, dodamo še: Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja in v oglatih oklepajih še [režiser], [urednik] ...

Napake pri citiranju

• nepoznavanje referenc
• navajanje dolgih http naslovov ali pa http brez avtorja
• tiskana izdaja ima pri citiranju prednost pred citiranjem na spletu
• samocitiranje idr.

Navajanje na Wikipediji

• Wikipedija potrebuje jasne smernice navajanja, da deluje urejena
• na voljo obsežen članek, kako se citira
• še posebna pravila Wiki navajanja: V virih se lahko znajde le vir iz Wikipedije, ostali viri so na voljo v linkih, prepoved sklicevanja na svoje raziskovanje, poenoteno citiranje znotraj članka
• slovenski napotki citiranja založbo navajajo pred kraj, kar bi se moralo spremeniti
• pomembna odprtost Wikipedije do več slogov citiranja

Žanri

• tudi na spletu možnosti ustvarjanja v različnih žanrih
• vsakdanje sporazumevanje, publicistično, umetnostni, strokovni/znanstveni žanri
• stoka oz. strokovno ima dva pomena: disciplino in tisto, kar nima visokih znanstvenih kriterijev. Pod strokovno literaturo štejemo slovarje, kazala, učbenike, priročnike ...
• kategorije znanstvenih člankov: izvirni (mora biti objavljen v znanstveni reviji), pregledni (pregled določenega področja)
• strokovni članek govori o že znanih spoznanjih in je usmerjen v uporabnost in promocijo, so objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji, prilagojeni teksti ciljni skupini bralcev. Pomembna objava v znanstvenih revijah
• poljudni članki - namenjeni popularizaciji spoznanj, nahajajo se v časnikih in ne strokovnih revijah, namenjeni najširši javnosti
• ostali žanri: poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji/slovarju, predgovor, spremna beseda k publikacijam, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija ...
• v humanistiki priviligirane monografske publikacije oz. knjige
• v to kategorijo spadajo tudi diplome, magistrske in doktorske naloge, ki pa imajo bolj značaj (kratkih) strokovnih prispevkov
• knjige niso nujno le natisnjene kot včasih ampak so tudi na spletu
• akademiki si pridobijo "točke" zgolj z znanstvenimi objavami (predavanja, časopisni članki itd. ne štejejo)
• tudi članki na Wikipediji imajo različno veljavo in imajo različen status
• škrbina :do 10.000 znakov oziroma 1500 besed, standardni članki imajo do 25.000 znakov ali 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo; 30.000 znakov ali 4400 besed. Zadnja dva našteta članka prinašata akademikom tudi želene "točke". Ti članki zahtevajo konciznem in jedrnato izražanje

• žanri strokovnih člankov: razprava, esej, podatkovna zbirka, kritika ipd.
• žanri šolskega strokovnega pisanja: esej, referat, diplomska naloga

• šolsko pisanje nastane z razlogom, da zadosti neki oceni, se pridobi naziv ali opravi dolžnost (držanje navodil, ugodi mentorjevim željam ...), namenjeno preverjanju znanja
• manj je pisec izkušenj, bolj šolsko piše
• strokovno oz. znanstveno pisanje ni pogojeno vnaprej določenim pravilom
• kombinirana oz. interdisciplinarna diplomska naloga zahteva sodelovanje obeh mentorjev in skupnega dogovora, saj lahko drugače pride do nesporazumov
• s prevelikimi formalnimi zahtevami, mentorji v očeh študentov izgubljajo svoj ugled

Popravljanje

• primarna naloga akademikov ni toliko samo ustvarjanje novih besedil kot njihovo urejanje, popravljanje, ocenjevanje, ki je nujno da se v kopici besedil znajdemo
• Wikipedija in Wikivir v glavnem potrebujeta urejevalce, popravljalce in ljudi, ki čistijo, dopolnjujejo.
• Popravljanje (prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti) = lektoriranje in korigiranje

• Lektura - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo urejeno in pravilno besedilo (popravljanje zatipkanin, pravopisne napake, slogovne pomanjkljivosti). Lektorji so zaposleni v založbah, pri časopisnih hišah, uredništvih ... V lekturo gredo besedila pred objavo, na spletu se lektura dogaja sproti
• prevajanje besede "lektoriranje" privede do manjših problemov, pri nas to razumemo kot poklic
• pri nas imeli lektorji in uredniki pomembno vlogo, pomembna pravilna izraznost v slovenskem jeziku. lektorjem so bili avtorji hvaležni, ker sami slovenščine še niso tako obvladali, v šoli so se namreč učili v npr. nemščini ali italijanščini. Včasih pa so se pritoževali, da lektor posega v njihov slog, kar je bilo upravičeno le, če je s popravki lektor pretiraval.
• popravki nujni pri strokovnem pisanju, saj ni namen razvijanje in pisanje v osebnem slogu ampak razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij

• Korektura/ korigiranje - odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, po navadi stavec ali strojno branje. Popravljati bi se orali le drugi posegi v besedilo, ne avtorsko pisanje. Besedilo pomagal približati avtorju, ki ga je napisal. Danes korektura in lektura pomešani, včasih korektor popravil napake, ki jih je lektor spregledal
• besedilo gre danes skozi več korektur
• včasih korekture delale na roke na papir, danes se to počne na računalniku, s funkcijo Sledi spremembam, kjer se avtor ali urednik odločita katere korekture bosta sprejela in katere ne. Korekture se podajajo v formatu pdf.
• tudi pdf ni popoln

• Uredništvo oz. urednikovanje - ime za kompleksnejše opravke besedil, ki so jih napisali drugi.
• Urednik gre prvič skoz besedilo in se odloči ali bo popravke sprejel ali ne, lahko piscu tudi predlaga kaj naj spremeni, potem gre besedilo v lekturo
• besedilo, ki ne ustreza temi revije se zavrne
• če s temo avtorjevega pisanja ni seznanjen si pomaga z recenzijami kolegov, ki se na to spoznajo
• uredniki pri založbi ali časopisu se medsebojno usklajujejo (celotna revija rabi en slog, način ...)
• urednikovanje je znanstvena dejavnost
• uredniku je v veselje če avtor meni, da je njegova korekcija dobronamerna, mu razloži zakaj in kje je storil napako oz. kaj mu ni bilo všeč.
• slab avtor tudi sprejeme vse korekcije in včasih po pomoti pusti v besedilu kakšno opombo
• nesprejemljivo tudi če avtor da v ponovno lekturo nespremenjen članek in niti ne napiše kje je kaj spremenil in zakaj

Komunikacija v stroki

E-pošta

• komunikacija poteka v ustni (sestanki) ali pisni obliki
• včasih klasično, danes digitalno dopisovanje po e-pošti

• ena najpogostejših rab računalnika, telefonov
• izumljena za potrebe znanstvene komunikacije MIT, od 80. let dalje je splošno rabljena

Razvade, ki motijo strokovno komunikacijo na e-pošti

• neodzivnost na e-pošto, spam, nesramna, žaljiva pošta, reklamna sporočila ...
• prejeti odgovor zahteva zahvalo
• potrditev prejema pomembne e-pošte
• priporočljivo odgovarjati takoj, da ne pozabimo in se pošta ne kopiči
• za strokovno pisanje uporabljamo knjižno slovenščino (ne uporabljamo samih velikih črk, ki ponazarjajo kričanje!)
• odstranimo prejšnje privzete korespondence
• predhodna pisma na katera odgovarjamo se skrijejo za tropičje, ko spremenimo naslovnika moramo preveriti, komu je dejansko namenjeno naše sporočilo
• uredimo, da vsa pošta prihaja le na en naslov
• obsežne priponke damo v Google Drive
• datoteke morajo biti v splošno znanih formatih, da jih naslovnik zna odpreti
• obkljukamo privzet golobesedilni format poštnih sporočil namesto html-besedilo
• hranjenje poštnih sporočil je nezanesljivo zaradi poznejših iskanj konverterjev, raje periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt
• nejasnosti lahko razrešimo tudi s fizičnim pristopom do prof., ga ne obsipavamo z nepotrebno pošto
• nujna komunikacija med strokovnimi kolegi in ne samodrštvo
• pisanje s samimi malimi črkami v strokovnem pisanju ni sprejemljivo (privede do nesporazumov hkrati pa izraža piščev odnos)
• Za: navedemo naslovnikov poštni naslov
• Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy') navedemo poštne naslove, ki jih pošiljamo sporočilo v vednost
• Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy' ) navedemo prejemnike, ki se ne izpišejo med prejemniki (za obveščanje množic, da se prejemniku ne izpišejo vsi dolgi naslovi, varovanje zasebnosti)
• slabost, če se vsebina pri vsakem nadaljnjem pošiljanju podvoji
• odgovarjanje vsem naslovnikom
• daljša pisma pišemo najprej v urejevalnik potem pa prekopiramo v e-pošto
• prelomno vrstico menjamo s presledkom in znakom (^p) - v kopiranju pošte v urejevalnik

Nazivanje:

• na Wikipediji se vsi tikajo, kar pomaga pri enakopravnosti, ne seminarjih je nujno vikanje med udeleženci
• forum: dragi/spoštovani kolegi
• spoštovani gospod profesor, spoštovani dr. (ime priimek) - starejši kolega
• vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime - nagovor; vikanje + osebno ime - dovoljeno le prof.
• spoštovana/draga kolegica - nevtralno
• osebno ime - kolega v stroki
• ločili po nagovoru sta: , ali !; pri nadaljni korespondenci smemo nagovor izpustiti

Konec sporočila

• S spoštovanjem - podpišemo se v isti vrstici ali pa eni nižje
• Lepo vas pozdravljam ali lp
• kraj in datum sta nepotrebna

Podpis:

• Ime in priimek (odvisno če se z njimi tikamo ali ne)
• forum - kratici imena in priimka
• na wikijih: klik na ikono svinčnika, na zaslonu se izpiše --Saaraa7 (pogovor) 21:10, 18. december 2021 (CET)
• kjer je zahtevan lastno ročni podpis dodamo sliko svojega lastnoročnega podpisa
• na wikijih lahko ugradimo svoj podpis tako:
• olajšana komunikacija z Google groups
• ne pišemo dodatnih praznih vrstic po nepotrebnem (da se tekst ujame v eno stran)

Naslavljanje datotek:

• kratko, pomenljivo, enolično, presledek nadomestimo s spodnjo črto, variante imajo številko, popravljalec se dopiše z kraticami imena

Komunikacija s tujci

• v slovenščini če znajo
• google prevajalnik ni ravno v pomoč
• v iskalnik napišemo tuje fraze, da preverimo njihovo veljavnost
• v znanstveni struji se dogovorijo tako da uporabljo jezik v katerem ne bo prišlo do nerazumevanja in da kateri jezik ne bo zapostavljen

Socialna omrežja

• načini družene komunikacije
• informacijska družba
• uporabnik informacij tudi producent - dvosmerna komunikacija
• tako skupnost: kooperativnosti in kolaboracije, množičenje in eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti.
• facebook - zasebna komunikacija in pripadanje skupnosti, YT- izmenjava vsebin, Wordprress in Blogspot - pisanje dnevnikov, wiki - prispevanje k skupnemu znanju; komponirajo vse funkcije komunikacije
• Dunbarjevo število: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• stroke se zaradi novih oblik komunikacije oblikujejo tudi preko laičnih socialnih omrežji; večje upoštevanje laičnega interesa
• promocija znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij - Facebook 2004, ustvarjen z namenom povezovanja študentov
• akademska spletišča imajo možnost ikone facebook za direktno deljenje s prijatelji
• digitalizacija kulturne dediščine prinaša tudi tekste, ki so bili dolgo pozabljeni
• laiki in profesionalci
• akademska srenja bi morala biti bolj aktivna v javno debato in prikazati svojo verodostojnost
• dejavnost množice na socialnih omrežjih prispeva k razumevanju motivacije, interesa in konteksta zgodovinskega razmišljanja

Tvit

• čivk
• sms interneta
• zavzeti uporabniki so humanisti s statusom javnega intelektualca
• citiramo v celoti, vir pa takoj za citatom

Drugo:

• omrežje LinkedIn, tam najdemo razpise za akademske službe in projekte

Zagovor

• zagovori seminarskih nalog, diplom, magistrskih, doktorskih nalog ...
• glavna vloga ne pripada več mentorju ampak najuglednejšemu članu komisije

Literarna kritika

• literarna kritika - temelj kritike je literarno delo npr. pesniška zbirka, roman; status publicističnega besedila, nahajajo se v literarnih in kulturnih revijah in rubrikah dnevnega tiska (Književni listi Dela)
• strokovna kritika - kritika na strokovno oz. znanstveno delo npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije; status strokovnih besedil, najdemo jih v strokovnih revijah npr. Slavistična revija.
• če so strokovne kritike dovolj poglobljene in obsežne so lahko tudi znanstvena besedila

Enciklopedični članek

• zahtevana jedrnatost (ni prepodrobnih info., anekdotičnosti, ponavljanja ipd.)
• Wikipedija sledi načelom:

soglasja, sodelovanja in strpnosti z drugimi pisci Wikipedijskih strani vrednostna nevtralnost (prepovedano je npr. opredeljevanje piscev in aktivizem)

Biografski članek

• najboljši kandidati za takšne članke, so osebe, ki se večkrat pojavijo tudi v drugih geslih
• pri slovenski Wikipediji so pri izbiri biografskih člankov za nove lit. zgodovinarje sledili načeloma, da mora biti avtor strokovne ali znanstvene monografije in mora imeti znanstveno kompetenco tj. doktorski naziv

Članek v knjigi

• najprej se popišejo avtorja, ki je napisal več knjig - ti imajo že predhodno biografski članek in so širše znani
• projekt Roman - skrbi za popisovanje knjig na Wikipediji
• podatki o knjigah se nahajajo v infopolju knjige
• za najlažje iskanje gesla o nekem romanu se na WIkipediji poslužimo Naprednega pogleda, kjer naredimo kljukico pri "Wikipedija".

Učbenik

• lahko ga označimo kot polovico znanstvene monografije
• Nova pisarija je primer učbenika in ima tudi nekatere značilnosti, ni pa njegov klasičen primer

Lastnosti učbeniškega pisanja:

• dialoškost (format delovnega zvezka oziroma prostor za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami)
• povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi)
• poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij ter naštevalnih nizov
• privlačna tipografija (barve, ozadja, okvirčki, ilustracije)
• skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
• učbeniki se povezujejo v serije

Strokovni blog

• strokovni bog oz. spletnik; weblog - 'spletni dnevnik'
• nekatera blogarska spletišča npr. WordPress, Googlov Blogger in Siolov Blogos
• za strokovno pisanje pa so bolj priljubljeni: področni blog (npr. o slovenski literarni zgodovini), blog na določeno temo (npr. o zgodovinskem romanu) in osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga
• Aljoša Harlamov je edini lit. zgodovinar s svojim blogom
• blogi se veliko bolj približujejo publicističnim ali žurnalističnim žanrom kot znanstvenim
• namen: izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki (ni prisotnosti recenziranja, citiranja ali intenzivna argumentacije)

Spletni forum

• tudi spletna oglasna deska, ki nadaljuje tradicijo elektronske oglasne deske (bulletin board system) ali poštnega seznama (electronic mailing list)
• pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/znanstvene skupnosti
• nanj člani skupnosti objavljajo: strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, polemike, vabila ipd.
• takšni forumi so se prvič začeli pojavljati v drugi polovici 90. let 20. stoletja
• sporočila so za razliko od spletnih klepetalnikov arhivirana
• slovenski spletni forum SlovLit deluje od leta 1999 dalje in je osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja.

Slog

• Z novimi zaslonskimi mediji se spreminja tudi standardni zapis besedila (zgoraj na zaslonu so starejša besedila, spodaj so novejša). Zaslon nam določa obliko besedila.
• Na papirju je stran pokončna, na zaslonu pa večinoma ležeča oz. (panoramska)

SESTAVNI DELI Kompozicijski elementi v strokovni reviji npr. Slavistična revija

• avtorjevo ime;
• naslov;
• izvleček;
• ključne besede;
• povezave;
• kazalo;
• telo besedila;
  • uvod;
  • teorija/metoda;
  • gradivo;
  • analiza;
  • sklep;
• literatura;
• priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe.

Kratica UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep) ali svetovno uveljavljena IMRAD (introduction, methods, results and discussion) - v pomoč, da si zapomnimo kompozicijske elemente.

Naslov

• je radikalen povzetek teksta
• če ga prevedemo v tuje jezike moramo upoštevati pravopis in tipografske navade tega jezika
• UD-klasifikacija

Naslovi morajo biti:

• jedrnati in natančno izražati temo
• pravopisno brezhibni
• brez krajšav
• ni v obliki stavka ali vprašanja
• stvarni naslov mora imeti prednost pred citatnim ali metaforičnem
• podnaslov mora biti od naslova ločen z : in se mora začeti z veliko začetnico (ne sme ponoviti izrazov iz naslova)

Izvleček

• skrajšana oblika povzetka
• sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati in sklep oziroma implikacije
• najdaljša dovoljena dolžina - max. 9 vrstic

Ključne besede

• izrazi, ki so pogosto rabljeni
• morajo biti terminološko smiselni

Kazalo vsebine

• ga lahko oblikuje program sam (če so vsi naslovi pravilno označeni)
• nujna preglednost in smiselnost
• pri standardiziranih žanrih se morajo ravnati po vzorcu (npr. npr. biografska gesla)

Povezave

• hiperpovezave, modro obarvan tekst na ekranu (nanj kliknemo)
• slednje ločujejo besedilo na zaslonu od besedila na papirju; nadomestek za imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah
• so v obliki sklicev oz. sklicevanja
• njihovo vnašanje je odvisno od FORMATA BESEDILA in UREJEVALNIKA

POGOSTO OPAŽENE NAPAKE HUMANISTIČNEGA PISANJA:

• gostobesednost
• nerazumljivost
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem
• slogovna puščobnost
• pristranskost
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

• besede in besedne zveze, ki ne nosijo posebnega pomena, niso bistvene za razumevanje in so s tem odvečne
• moramo jih odstraniti iz besedila
• primeri: sam, prav tako, nato, zagotovo, večinoma, določen, bolj ali manj ...

Nerazumljivost

• zapletena terminologija, dvoumnost izraza, zapletena sintaksa
• če zapletamo enostavne reči je to SLOGOVNA napaka
• besedilo, ki je preprosto in razumljivo privabi več bralcev

Pomankanje konteksta

• besedilo brez teze
• ne odkrije nič novega
• nobene prejšnje trditve ne ovrže ali podkrepi
• nasilno posploševanje
• posledica: pomankanje KONTEKSTA

Manierizem

• prevelika uporaba retorike in arhaizmov
• pogosta posledica manierističnega pisanja je hiperkorekcija

Za uspešno besedilo je nujno, da:

• besedilo je sklenjeno
• stavki se neprisiljeno povezujejo
• mora biti kompaktno

Slogovna ubranost

• pretirano ponavljanje izrazov
• skladenjska pomanjkljivost

Pristranskost

• bolj kot se ukvarjamo s temo, bolj nam lahko postane všeč (npr. Manca Košir postane "naša" Manca Košir)

V strokovnem pisanju se moramo izogibati:

• ponavljanju svojega stališča
• ideologizacijo sporočila (se zaznajo po pretirani rabi narekovajev, ko pisci želijo dati ironičen pomen besedi npr. "napredek")

Terminologizacija

• za strokovno pisanje dokaj pomembna, kot pogoj za strokovni diskurz
• lahko tudi nevarna
• težava v nasilni terminologizaciji (ko ima večjo težo terminologija in ne samo sporočilo/vsebina dela)

Spol in število

Če spola ne želimo uporabiti ga lahko pretvorimo v:

• množino
• sedanjik

Mentalno brambovstvo in servilnost

• razmerje med domačim in prevzetim v strokovnem pisanju
• dilema med uporabo domačo literaturo in termine ali tuje
• v slovenstični stroki je zaradi zavedanja in želje po ohranitvi in večji uporabi slovenščine raba našega jezika samoumevna
• servilnost - ko slovenska lit. veda želi ustreči tujim standardom

Govorna reprezentacija

• objavljanje - glavni način reprezentacije strokovnih info.
• govorne reprezentacije (javno predavanje, predavanje v društvu, klubu, razredu, predstavitev diplome, magisterija ...) dobijo status objave, če:
  • so posneti
  • shranjeni
  • zapisani v Cobiss
• nudi večjo svobodo za predavatelja
• lahko popestri in s tem vzbudi še večjo pozornost občinstva s šalo, anekdoto ipd.
• dober govorniški nastop potrebuje:
  • smiselni premori
  • spraševanje občinstva
  • dobra telesna drža ...

Prosojnice

• najbolj uporaben prezentacijski program je PowerPoint tudi(Google Slides, Prezi ...)
• pomagajo pri tem, da je v tej obliki predstavljena tema bolj zaokrožena, povzeta v glavnih točkah in alinejah
• negativna plat je, da lahko predavatelj samo prebira svoje alineje
• prezentacijo moti: preveč slik, barv, različne pisave, mešani prehodi med prosojnicami ipd.

Vizualizacija

Prosojnice predstavljajo poleg govorne predstavitve teme še slikovno predstavljanje

Fotografija

• danes smo bolj nagnjeni k slikovnemu sporočanju, ki daje prednost verbalnemu
• slikovne informacije predstavljajo manjši napor
• z digitalizacijo se je fotografija samo še bolj razširila
• pomembno je avtorstvo fotografij (pogosto individualno in zavarovano)
• cc je kategorija individualnega avtorstva - navajati moramo fotografa in mu s tem priznamo avtorsto
• med besedilnimi vrstami ji je blizu publicistika (znotraj nje pa reportaža)

Licenciranje fotografij

• zaradi zakonodaje na Wiki spletišča ne smemo objavljati kiparskih, slikarskih in arhitekturnih upodobitev, če še ni od smrti avtorja minilo že več kot 70 let
• na Wikije pogosto objavljamo le povezave na Wikije do umetniških izdelkov
• če bi imeli slike javno dostopne, bi lahko avtor izgubil pomen imeli pa bi svobodno kulturno izmenjavo

Fotografije kulturne dediščine

• pomemben za takšno objavljanje je ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE
• v 44. ČLENU zahteva za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika
• javna last postane neko umetniško delo/kulturna dediščina 70 let po avtorjevi smrti

Nalaganje na Wikije

• nalaganja fotografij na wikijih poteka v ZBIRKI
• sliko ko jo dodamo opremimo s ključnimi besedami in jo opišemo
• slabo opremljene slike so označene s predlogo ovl (v dvojnih zavitih oklepajih)
• fotografija se izbriše, če ne popravimo pomanjkljivosti

Infografika oz. informacijska grafika

• oblika vizualizacije podatkov
  • uporablja sposobnost človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
• spodbudila so jo popularna prostodostopna računalniška orodja
• njena naloga je prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način

Tabele

• razporeditev podatkov v celice
• na Wikijih si za oblikovanje tabel pomagamo z določenimi simboli

Grafikon

• da si jih lahko pravilno razlagamo mora imeti LEGENDO, da pojasni:
  • določeno barvo
  • črto
  • lik

Različne vrste grafičnih prikazov za predstavitev podatkov:

• grafikon - histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije
• diagram - časovni ali kronološki, drevesni, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoškI, Vennov
• piktogram, shema, kartogram

Zemljevidi

• v slo. lit. zgo. je prva uporabila zemljevid MARIJA BORŠNIK (Tavčar: Zbrana dela je objavila Načrt Poljan)
• Geopedija - javno dostopno spletišče, ker lahko najdemo lokacije lit. spomenikov, dogajališča romanov, literarne poti ipd.
• Prostor slovenske literarne kulture (projekt med leti 2011–14)

Besedni oblak

• Wordle - nariše spletni oblak teksta
• Voyant tools - poleg oblaka besed pove še nekaj statističnih zanimivosti v zvezi z besedilom

Iskanje

• iskanje informacij ni več velik napor, večinoma so objavljene na spletu
• najprej so si prizadevali obvladovati iskanje info. po podatkovnih zbirkah, po bibliografijah npr. MLA, Cobiss ...
• ORCID - sistem pod okriljem Mednarodne organizacije za STANDARDIZACIJO
  • mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija
  • znanstvenike in njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako
  • avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje
• ISBN - številka namenjena identifikaciji knjižnih objav (od leta 1970 dalje)
• ISSN - številka za identifikacijo periodike
• DOI - številka za identifikacijo spletnih objav

• Wikimedija opravlja podobno nalogo; člankom oddaja identifikacijske oznake; prednosti?
  • olajšajo iskanje
  • mednarodno primerljivost enciklopedičnih tem

• NORMATIVVNA KONTROLA - gesla povezuje s knjižnimi in kataloškimi sistemi
  • ORCID
  • VIAF
  • OVL
  • CONOR

Številka UDK

• Univerzalna decimalna klasifikacija
• skrb za umeščanje objave v neko strokovno področje

STORKOVNA PODROČJA: 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina

JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST RS pokriva 7 področji raziskovanja:

• naravoslovje
• medicina
• tehnika
• biotehnika
• družboslovje
• humanistika
• interdisciplinarne raziskave

CERIF - CERCS) EVROPSKA KLASIFIKACIJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI pa pokriva 5 področij:

• humanistične vede
• družboslovje
• naravoslovno-matematične vede
• biomedicinske vede
• tehnološke vede

Klasifikacija FOS 2007 (Fields of Science) je od UDK s 47 področji preglednejša. Od tega je 13 literarnih področij.

DOI

• digitalni identifikator objekta
• označevanje spletnih objav
• lažji, vidnejši, trajnejši dostop do znanstvenih podatkov
• koda skrbi za sledljivost dokumenta
• npr. doi:10.7771/1481-4374.2064; pred poševnico pri DOI kodi pomeni založnika, številka z poševnico pa je št. publikacije

Cobiss ID

• v Sloveniji je vsaka REGISTIRANA objava (ne glede na medij, vključene tudi objave pred pojavom ISBN) označena s številko COBISS
• takoj ko uporabnik klikne na številko COBISS ga ta popelje do bibliografskega zapisa o publikaciji

Podatki in podatkovne zbirke

• podatek - (iz SSKJ) dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša
• nekateri se zavzemajo raje kot za besedo podatek (data) za besedo zajemek (capta)
• zajemek - nekaj, kar je bilo vzeto oziroma zajeto (nastanejo zaradi potrebe po nadalni obdelavi)
• dve vrsti informacij: PODATKI in DOKUMENTI
  • DOKUMENT - fizična reprezentacija informacije s komunikacijskim namenom in funkcijo; drugo ime zanj v lit. teoriji je BESEDILO
  • PODATEK - osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov

Nekaj primerov PODATKOVNIH ZBIRK:

• Nova beseda
• dLib
• Diplomske naloge na Wikiverzi
• Slovenska kmečka povest
• SSKJ
• Fran
• Cobiss
• Gigafida
• Slovenska biografija

Iskanje po dLibu

Za lažje iskanje so nam na voljo nekatera navodila:

• kadar nimamo sreče z iskanjem po avtorju ali naslovu dela, takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
• pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje
• preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Seznami

• uporabni za naštevanje določenih elementov, da so čim bolj pregledni in razločni
• seznam skupaj z napovednim stavkom tvori eno samo poved, alineje v seznamu so krajše od ene vrstice
• vejica ali podpičje na koncu alineje nista nujno zahtevana
• mednje štejemo tudi različna kazala (slik, naslovov, pojmov)
• Wiki pravila:
  • znak (#) za oštevilčen seznam
  • znak (*) za neoštevilčen seznam
• gesla na njih se razvrščajo preko KATEGORIJ (npr. seznam jezikoslovcev)

Digitalna humanistika

• njen literarnovedni segment je empirična literarna veda s pomočjo računalnika; je stik dveh kultur: digitalne in humanistične
• del digitalne humanistike je tudi kulturomika, katere glavno orodje je Google Ngram Viewer
• digitalna humanistika - podpodročje - empirična lit. veda
• jezikoslovni segent - podpodročje - računalniško jezikoslovje
• računalniška obdelava humanističnih podatkov
• pojem je bil prvič uporabljen 2001

SEZNAM RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTI in PREDMETOV RAZISKAVE digitalne humanistike:

• zajem (podatkovno rudarjenje, data mining)
  • digitalizacija (skeniranje, snemanje)
  • optično prepoznavanje (OCR)
  • pisanje v katerem od urejevalnikov
  • konverzije med digitalnimi formati
  • programiranje
  • izdelava spletnih strani
  • iskanje informacij
  • izdelava seznamov

• obogatitev
  • dodajanje metapodatkov
  • enkodiranje (dodajanje podatkov o strukturi besedila)
  • anotiranje (opremljanje besedila s komentarji)
  • modeliranje
  • urejanje

• analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov)
  • stilometrija
  • modeliranje tem
  • analiza socialnih omrežij
  • vizualizacija
  • analiza čustvenega odziva
  • pridobivanje podatkov (information retrieval)
  • strojno učenje
  • medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev (pattern recognition), statistična analiza

• interpretacija (pripisovanje pomena)
  • kontekstualizacija
  • modeliranje
  • povzemanje, konceptualiziranje

• razpečevanje in hranjenje
  • publiciranje
  • identifikacija (DOI)
  • urejanje dostopa (OA)
  • razporejanje
  • bibliografska manipulacija za potrebe citiranja
  • arhiviranje, licenciranje

• kolaboracija
  • komunikacija
  • participacija (sharing)
  • komentiranje
  • množičenje (crowdsourcing)

• meta DH-dejavnosti
  • propagiranje DH-principov
  • strokovno ocenjevanje
  • poučevanje
  • sodelovanje oz. vodenje projektov
  • obveščanje (forumi, blogi, twitter, pošta)
  • financiranje, teoretiziranje itd.

Empirične metode

• empiričen - podatki so bili pridobljeni z OPAZOVANJEM ali EKSPERIMENTOM
• zastopane so s podatki predstavljenimi z različnimi grafikoni, tabelami ipd.
• empirični pristop prihaja iz dejstev je INDUKTIVEN
• pridobivanje podatkov z merjenjem, eksperimenti, opazovanjem, preverjanje meritev
• empirične metode so v lit. vedi tudi teoretično utemeljene 2001

Programi

Nekateri programi:

Bibliografija: Bibliopedia;

• WordPress, Blogger - za pisanje blogov
• Publish or Perish, Google Scholar Citations - za citiranje
• WorldCat, Google Books - kjer najdemo knjižno gradivo
• GeoCommons, Google Maps - zemljevidi

Projekti, revije

Nekaj primerov:

• Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji)
• TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada
• Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg)
• OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji)

Računalniško jezikoslovje

• se ukvarja z literaturo
• kratica CL

Področja ukvarjanja:

• z iskanjem po leposlovju
• s povzemanjem zgodb
• z razlikovanjem med literaturo in drugimi vrstami pisanja
• z identifikacijo in analizo literarnih žanrov
• slogovnim razvrščanjem besedil in pripisovanjem avtorstva
• analizo bralčevih čustvenih odzivov
• analizo medsebojnih odnosov oseb oz. njihovega socialnega omrežja
• računalniškim modeliranjem pripovedi, računalniško naratologijo in folkloristiko
• generiranjem literarnih pripovedi dialoga oz. poezijo
• oblikovanjem priporočilnih seznamov

Orodja in korpusi

• ta orodja so bila narejena s pomočjo drugih korpusov npr. Gigafida, Kres, Gos, Šolar, Lektor ...)

Primeri orodij in korpusov:

• Prevajalni sistem Amebis Presis;
• Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna;
• Sintetizator govora Amebis Govorec;
• Pregibnik;
• Avtomatska lektorica;
• JOS ToTaLe analyser for Slovene texts;
• NoSketch Engine.

Kazalo neznanih besed

A

• Amiši - pripadniki anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti, znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju
• aspiracija - težnja, želja
• adoracija - čaščenje
• altruizem - nesebičnost
• anahronizem - zastarel, nesodoben
• akter - kdor odločno vpliva na kako gibanje ali delovanje , aktivno udeležen v pri kakem dogodku

B

C

Č

D

• diletantizem - nestrokovno, površinsko opravljanje nekega dela
• diseminacija - razsev bolezenskih klic po telesu
• Dunbarjevo število - je predlagana kognitivna meja števila ljudi, s katerimi lahko vzdržujemo stabilne družbene odnose – odnose, v katerih posameznik ve, kdo je vsaka oseba in kako se vsaka oseba nanaša na vsako drugo osebo.

E

• emancipacija - pridobitev enakovrednega položaja
• etatizem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
• eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
• embargo - prepoved omejitve trgovine s kako državo
• edicija - izdaja, tiskano delo
• eksploatacija - izkoriščanje, uporaba

F

• filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
• famulus - pomočnik, služabnik, zlasti pri kakšnem znanstveniku
• fantazma - privid oz. halucinacija

G

• grafomanija - bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
• garnirati - obložiti, okrasiti
• genitiv - drugi sklon, rodilnik

H

• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

I

• inferiornost - manjvrednost
• intenca - nagnjenje, težnja
• imanenten - neločljiv, bistven
• inertnost - lenobnost, nedelavnost

J

K

• kondukter - sprevodnik
• konzument - porabnik, uporabnik
• kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• kredibilnost - verodostojnost
• konzumiranje - uporabljanje
• konfiscirati - zapleniti
• kleptomanija - bolezensko nagnjenje h kraji
• konsistenca - skladnost
• kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige na zadnjem listu/ na koncu knjige
• koncizen - jasen, zgoščen, natančno oblikovan
• korigiranje - popravljanje, odpravljati jezikovne, stilne ... napake v tekstu
• komercializacija - uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj

L

• Ludist - nezaupljivi ljudje do napredka v družbi

M

• marginaliziran - odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• merkantilizem - gospodarski sistem, načela
• mazohizem - doživljanje užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana
• metuzalem - zelo star človek
• množičenje - (brezplačno) sodelovanje zainteresirane nestrokovne javnosti pri nalogah, zlasti manj zahtevnih, v okviru dela, projekta na določenem področju

N

• niansa - odtenek

O

• okolišiti - govoriti ne naravnost,

P

• prgišče -

• parazitirati - biti zajedavec, živeti kot parazit
• paradigma - vzorec
• postulat - zahteva, nujnost

R

• revidirati - pregledati, pregledovati
• retrospektiva - spominsko obnavljanje česa preteklega
• recenzent - ocenjevalec oz. urednik

S

• sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• stadij - dolžinska mera, preskočiti
• sublimen - vzvišen, plemenit
• srenja - skupnost
• socialni darvinizem - načelo, po katerem država, pojmovana kot na prostor vezan organizem, za svojo rast potrebuje vedno večje ozemlje, zato se z drugimi državami bojuje za pridobitev dodatnega življenjskega prostora

Š

• špijonaža - vohunstvo

T

• tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje

U

• utilitarno - ki v nazivanju, delovanju poudarja praktično uporabnost oz. koristnost
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

• vobče - sploh, nasploh

Z

Ž