RFunicorn

Domače naloge

1.

DVE IDEJNI STRUKTURI V SLOVENSKI KRAjŠI PRIPOVEDI PO LETU 1980

avtor: Miran Štuhec je bil v času izdaje članka univerzitetni profesor na mariborski pedagoški fakulteti, njegovo raziskovalno področje pa obsega predvsem proza 19. in 20. stoletja. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine in sociologije, danes pa drži stolico kot profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru na Oddelku za slovanske jezike in književnost.

Članek govori o dveh vzorcih značilnih za kratko prozo in za primere vzame avtorje, ki so naredili premik v stilu in vsebini pisanja z uporabo eksistenialnih tem ter uporabo modernih postopkov. Kratka proza se je začela v veliki meri uveljavljati že v 19. stoletju, kjer so razvoj pospešila dela realistične poetike (Tavčar, Kersnik). Navedeni pisatelji v članku, na zbirkah katerih je avtor temeljil svoje dokaze o dveh vzorcih so: Andrej Blatnik, Drago Jančar, Rudi Šeligo, Marjan Tomšič in Mark Kravos. Štuhec označi znotraj njihovih del, ki se vsako po svoje približuje težavam bivanjske tematike (npr. odtujenost modernega človeka), dva vzorca. Pri prvem govori o nemočnosti človeka, ki je pahnjen v fizično trpljenje zaradi družbe in njenih vzorcev, lahko pa ga ta vodi tudi v smrt. Druga pa je ravno nasprotna. Govori namreč o tem, kako posameznik iz te situacije zgradi boljše življenje, ali pa si za to vsaj prizadeva. Jančarjevi motivi v zgodbah so tako bolj travmatične izkušnje, iz časa med in po drugi sv. vojni, dodaja pa ji politične razmere, bolezni in sodobno nasilje. Šeligo na drugi strani, temelji svoje zgodbe na revolucionarni tematiki. V pripovedih Jančarja gre bolj za manjko dejanja-v njih ni tragične oz. plemenite odločitve, vendar pravi Štuhec ravno tu leži razkritje nasprotja (plemenitost vs. zlo).

vir: M. Štuhec. Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedi po letu 1980.Slavistična revija. 49/1-2 (2001). 75-84.

2.

ANDREJ BLATNIK: LUKNJE

avtor: Matej Bogataj je literarni in gledališki kritik. Je diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleščine. Avtorjeve knjižne objave kot so Konec koncev, Prebrano, precenjeno, Gledališko listje itd. štejemo pod esejistiko.

Članek je pravzaprav kritika romana Andreja Blatnika z naslovom Luknje. Bogataj delo najprej primerja z dramatiko absurda, ki se je uveljavila v 60. letih 20. stoletja, in sicer z delom Čakajoč Godota izpod peresa Samuela Becketta. Izpostavi govoričenje in duhovičenje glavnih akterjev v Godotu, ki kot taka najbrž predstavljata “tesnoben odziv na izpraznjeno nebo, na dejstvo, da o Godotu sicer govorijo, vendar je nekako odsoten“. Bogataj pravi, da se po enakem brezpotju odpravlja tudi Blatnik, kar je razvidno tudi iz samega podnaslova knjige Zgodba stranpoti. Avtor komentira kopanje luknje glavnega lika in nesmiselnosti njegovega početja, dokler se v zgodbo ne umeša t. i. odrešitelj in protagonistu ponudi rešilno bilko (smisel). Povabi ga na potovanje z motorjem in nato peš, katerega namen je iskanje posnetkov, ki bi lahko rešili človeštvo. Če te posnetki še obstajajo ali ne, ni razvidno, saj bi lahko bili prav tako že uničeni v požaru. Bogataj v tekstu najde povezavo do Ceste Cormaca McCarthyja, Ballardovih romanov, vojnega zločinca Arkana ipd. Pravi tudi, da čeprav se zdijo komentarji nekonkretizirani lahko zaznamo kritike na predsednika države, množični turizem, menjave sistemov in aporij, ki pestijo današnjo resničnost.

vir: M. Bogataj. Andrej Blatnik: Luknje.Sodobnost. 84/10 (2020). strani niso navedene.

3.

Ciproš

avtor: Janko Glazer

Ko ciproš zacveti,

so naše frate rdeče:

tako iz rane speče

kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel

je gozd dreves košatih

in ptic v njem – nád krilatih –

je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar

skoz veje in vrhove

in poln moči njegove

bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;

le ciproš cvete rdeče:

kakor iz rane speče

pokaže kdaj se kri.

Ciproš (latinsko ime: epinobium angustifolium) je rdeče cveteča trava, ki jo najdemo na omejenih rastiščih. Poznajo jo na primer na Pohorju, saj zacveti na goznih posekah/goličavah ali kot pravi avtor na fratah.

Pesem je posvečena Glazerjevem padlem sinu, Matiju. Bil je študent kemije, ki je aprila leta 1945 padel v bojih pri Brčkem. Ciproš, ki rdeče cveti spominja na kri, žrtev. Njegovo izgubo primerja z brazgotino, ki se vedno znova odpre-iz nje se pocedi kri.

Pesem je bila objavljena leta 1948 v reviji Nova obzorja. Kasneje je v Planinskem vestniku leta 1962 napisal še razpravo z naslovom: “ O ciprošu, fratah in še čem”. Sam jo je v intervijuju med radijsko oddajo komentiral takole: »Ciproš zraste na Pohorju tam, kjer so gozd posekali do golega. Na takem goloseku, ki mu pri nas pravijo frate, pokrije ciproš strnjeno cele ploskve, tako da so poleti, ko ciproš cveti, frate vse vijoličastordeče. Kjer so nekoč stala mogočna drevesa, polna moči in rasti, tam je zdaj samo še kakor kri iz njihovih ran. Ko sem v taki zvezi ugledal posekani gozd in krvavordečo frato, se mi je to strnilo v spomin na sina, ki je padel mlad, kakor pade posekano drevo. Pozneje, ko je bila že napisana, sem nekje bral, da frata pomeni pravzaprav ,ranjeno mesto'; če je to res, je simbol v pesmi tudi jezikovno utemeljen, bolj, ko sem se prvotno zavedal.« Pogovor je bil zapisan v Časopisu za zgodovino in narodopisje

Avtor je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar in urednik. Rodil se je 21. 3. 1893 in umrl 2. 2. 1975. V Rušah, kjer se je rodil je med leti 1899 – 1905 obiskoval ljudsko šolo, kasneje pa gimnazijo v Mariboru med leti 1905 – 1913. V tem času je svojo poezijo objavljal v listu Bodočnost. Prvotno je študiral slavistiko, germanistiko in filozofijo v Gradcu, vendar je študij prekinil zaradi študija naravoslovja na Dunaju. Že naslednje študijsko leto pa se je vrnil v Gradec, nato pa študiral še v Zagrebu in Ljubljani, kjer je nato leta 1922 tudi diplomiral. Med prvo svetovno vojno je napisal največ pesmi, ko je služil v pešpolku v Mariboru. Večina jih ima pohorsko tematiko. Zaposlen je bil na mariborski klasični gimnaziji, kjer je jeseni 1920 začel poučevati slovenščino in nemščino. Kasneje je bil zaposlen tudi v mariborski knjižnici in bil nekaj let tudi njen ravnatelj.

Viri:

4.

Forum SlovLit

Je spletni klepetalnik, kjer se odvijajo debate. Predvsem je glavna tema slovenska književnost. Arhiv pogovorov sega v leto 1999, obsegajo pa obdobje še naslednjih 14 let.

Fw: slovanski večer na Filozofski fakulteti

Na dan 5. junij 2001 obstaja v arhivu eno sporočilo, ki je v rescnici odziv na vabilo na dogodek, ki se je odvijal na Filozofski fakulteti. Razbrati gre, da so profesorji skupaj s takratnimi študenti 30. maja 2001, organizirali Slovanski večer. Pisec sporočila je Vladimir Osolnik, ki poda svoje mnenje o večeru. Govori o prijetni atmosferi, ki so jo organizatorji pričarali s svojim petjem in recitacijo. Izpostavi tudi to, da je bil dogodek posvečen Cirilu in Metodu.

Mnenje: Če bi sporočilo morala kategorizirat, bi rekla, da gre za pisno, neuradno zahvalo ali komentar o dogodku. Zanimivo se mi zdi, da obstajajo takšni zapisi, ki nam dajo vpogled v pretekle dejavnosti na fakulteti, tudi tiste, ki so se dogajale preden smo se rodili. Poleg tega nas spomni, da bomo tudi mi lahko organizirali podobne večere, ko bo trenutne krize konec.

5.

Alojzija Zupan Sosič

se je rodila 13. marca 1964
slovenska literarna zgodovinarka in literarna teoretičarka
redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko FF UL
diplomirala 1988 na FF iz iz slovenščine in srbohrvaščine
dodatna diplomska smer: 1998 iz primerjalne književnosti in literarne teorije
magistrirala in doktorirala (2001)
štiri samostojne znanstvene monografije (najbolj znana teorija pripovedi)
sodelovanje na mednarodnih konferencah in simpozijih
gostujoča profesorica v Zagrebu in Beogradu, večkrat predavanja v Španiji, Italiji in na Portugalskem

Nekaj del:

Alojzija Zupan Sosič. Kralj na Betajnovi in Hlapci Ivana Cankarja kot maturitetno branje. Jezik in slovstvo 64/3-4 (2019). 3–15.
Alojzija Zupan Sosič. Sodobni slovenski roman v obdobju literarnega eklekticizma. Zbornik Matice srpske za slavistiku 74 (2008). 63–78.
Alojzija Zupan Sosič. Pripovedovalec in fokalizacija. Primerjalna književnost 37/3 (2014). 47–72.

Članek Kralj na Betajnovi in Hlapci Ivana Cankarja kot maturitetno branje je analiza dram, ki so bila v lanskem šolskem letu na maturi. V članku uporabi dve metodi: prva je razlaganje poetike pisatelja, druga pa je nova metoda, ki v slovenskem prostoru še ni množično prakticirana, v tujini pa se jo že poslužujejo. Gre za analizo začetka in konca dela ter samega naslova, ki ga delo nosi. Razloži Cankarjevo poetiko, ki se kaže že v Erotiki in Vinjetah. Poleg tega izpostavi avtorjev reformatski čut (v dramatiki so bile na SLovenskem pred njegovim udejstvovanjem samo 3 tipi dramskih tekstov). Nato se dotakne dogajalnega prostora v obeh dramah (V Kralju tesnoben, v Hlapcih pritlehen ...), nadaljuje z pomenov naslovov, shemo, ki pri tem nastane (relacija kralj-hlapec) in konec dela kot najbolj pomemben del. Dotakne se težav pri uprizoritvi del in teorije nadčloveka, ki se pojavi v Kralju.

Viri:

Nova pisarija

1

citiranje Nove pisarije

2 Uvod

o naslovu učbenika Nova pisarija
definicija pismenosti skozi čas
objava univerzitetnega učbenika na medmrežju

2. 1

avtorstvo in izzivi pri digitalni obliki gradiv/del

2. 2

Prešernova Nova pisarija

objava
vsebina
oblika

3 Pismenost

pismenost nekoč in danes
Kaj danes pomeni pismenost? Medgeneracijski spor?
pismenost na različnih življenskih področjih oz. njena delitev
testi pismenosti in Slovenci
stik ljudi z novimi oblikami pismenosti
elektronska pismenost
določanje deleža aktivne pismenosti

3. 1 Informacijska družba

nadomešča starejšo industrijsko družbo
vprašanja o novih kulturnih paradigmah: tiskana knjiga
dejanska vloga tiskane knjige

3. 2 Wikiji

prednosti Wikijev
začetki Wikimedije in njen obseg
sodelovanje preko Wikimedij
vitalnost jezikov nekoč in danes
delitev in pomen jezikov ter njihov odnos do Wiki-spletišč
slovenska Wikipedija
skupno avtorstvo
sestava Wikipedije
wikiskupnost in nadzor nad info.
kako se Wikipedija loči od ostalih spletnih publikacij
Wikiji v sklopu šolskih/akademskih dejavnosti
vandalizem na straneh Wikija

3. 3 Avtor

pisanje knjig v različnih literarnozgodovinskih vzorcih
motivacija za pisanje
avtorjev odnos do lastnega dela
neetične motivacije
pisanje leposlovja
oziranje na publiko/bralce pri pisanju
štiri področja pismenosti

jezik znanstvenih objav
primernost jezika glede na temo
položaj slovenskih razprav in prevajanje
položaj angleških objav

številne izbire
izbira v svetu
predpostavka-sistem izločanja
izbira v akademskem okolju
samorealizacija v povezavi z novim znanjem
težave pri izbiranju tem
relevantnost teme v (globalnih) okvirjih

vaje v pisanju
o pisanju in tipkanju
navodila za ustavarjanje člankov

avtorstvo danes:
pomen objavljanja
(pretirano) ščitenje tekstov
objava besedil na medmrežju

kolektivno pisanje ali soavtorstvo
pravila soavtorskega sodelovanja
usklajevanje pri takem pisanju

objavljanje tekstov na spletu
razlike med cenzuro včasih in danes
"uploading" besedila
kodiranje: besdilo namenjeno širši javnosti ali ne?
hiperpovezave in prednost pri zadetkih v brskalnikih

množični um
več izrazov za isto stvar, ki se jo poslužujejo Wikiji
način organizacijske znanja v današnji (informacijski) družbi
javne dobrine in njihove definicije v zgodovini
metafora babiloskega stolpa in kako Wikiji rešujejo to težavo (nakazano že z logotipom)
razporeditev materialnih dobrin, ki kaže na močan kapitalizem in potrošniško družbo, ki je postala materialna-se je v teh časih bolje predstaviti zunanjemu opazovalcu z znanjem ali imetjem
razporejenost gesel na Wikipediji
Jaron Lanier in kritike množičnega uma
spletna enciklopedija, ki gre v nos temeljem kapitalističnega sistema
pojav množice kot socialne kategorije
zakaj množica potrebuje voditelja oz. zakaj ga ne
množica kot beseda s pozitivno konotacijo in njena odločitev o Wikipediji

avtorske licence
Creative commons (cc)
spletne objave z zgornjo licenco in potek njenega pridobivanja
copyright
kaj omogočajo in kaj prepovedujejo avtorske pravice
izhajanje copyright iz treh neustreznih konceptov:

preveliko poudarjanje avtorstva
temelj izhaja iz tiskane besede; slaba prilagodljivost
intelektualni proizvodi kot lastnina in ne kot javna dobrina

3. 4 Bralec

Slovar besed

po SSKJ

dičiti zastr. krasti, lepšati
historiat potek, opis kakega dogajanja
koncipirati napraviti, sestaviti koncept/osnutek
geneza knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa
impresum ali kolofon tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
parazitirati publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec/parazit
ciklostirati razmnoževati na ciklostilu (stroj za razmnoževanje odtisov z matric)
NOV in POJNarodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije
fantazma ali knjiž. fantazmagorija podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije

Predavanja in refleksije

Ameriške volitve in protesti pred parlamentom, korona situacija in vsakodnevno večurno sedenje, ki prav tako povečuje možnost razvoja raka na pljučih kot kajenje. Ob tem se zamislim, bi raje spremljala predavanja s stanjem v kakšni joga pozi in na ta način lahko nehala abstinirati od nikotina? Razsežnost krizne situacije v kateri smo se znašli se bo najbrž pojavila med izpitnim obdobjem ...

Poleg tega pa sem presenečena, kako se lahko kupi perila še vedno ne manjšajo. Saj ne grem nikamor razen v trgovino! Še v službo ne hodim zadnje čase, da domov starim staršem ne bi prinesla kakšnega virusa. Množice, stranke brez mask in to ... Pa sem že imela izbrano obleko za pot od doma do službe ... Nimam sreče.