Qplut4

Slovarček neznanih besed

• segment del, odsek, člen
• diskusija izmenjava mnenj, razprava
• frankirana ovojnica pošiljka z nalepljeno znamko
• korespondenca dopisovanje, zveza, povezava
• kurziva ležeči tisk, ležeča pisava
• delikaten neprijeten, težaven, kočljiv, nežen, rahel, občutljiv, okusen, slasten
• egalitarizem nazor, da smo vsi ljudje enaki, družbena enakost
• neotesanec nevzgojen človek, ki vzbuja neodobravanje in odpor
• koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• zadrtež trdovraten, zagrižen, nepopustljiv, zoprn človek
• srenja skupnost
• kalkirati dobesedno prevesti besedno zvezo, značilno za tuj jezik
• historiat potek, opis kakega dogajanja
• impresum podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
• eksaminator izpraševalec (pri izpitu)
• analfabét kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek; nepoznavalec, nevednež
• ad hóc posebej za ta primer, v ta namen
• kataklízma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• vračalka tipka, ki briše znake levo od kazalca; "backspace"
• plasírati doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
• eklatanten očiten, jasen, prepričljiv; ~ primer
• uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev: uzurpacija oblasti, vladanja
• postulat zahteva, nujnost; predpostavka, izhodišče
• angažma nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju; skleniti ~: dogovor, pogodbo
• benígen nenevaren, neškodljiv
• diletantízem nestrokovno, površno opravljanje kakega dela, diletant
• hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• intenca težnja, nagnjenje, usmerjenost
• lingua franca [língva fránka] jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (ang.)
• lôza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva
• módus način
• estrada vzvišen prostor, oder; zabavna prireditev
• defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• cíncati omahovati, pomišljati se; počasi hoditi ali voziti se
• ávtodidákt kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk
• profanost posveten: delo ima profan značaj - profana umetnost; navaden, vsakdanji - profane potrebe; profano govorjenje - nespodobno, neprimerno
• larpurlartizem nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• antagonizem nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• maksíma življenjsko vodilo, geslo
• agitátor kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve
• resignȋrati prenehati si prizadevati, obupati
• garnírati okrasiti, olepšati
• hipertrofija pretirano povečanje česa
• pasant mimoidoči
• kleptomanija bolezensko nagnjenje h kraji
• nivelizirati izenačevati
• tavtologija opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
• sinopsis kratka vsebina, pregled česa
• feljton živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek
• manierizem umetnostni slog med renesanso in barokom
• disambigvacija dvoumnost, razločitev pomenov

© ISJFR ZRC SAZU

Kritike

Iščemo lahko po straneh: Cobiss, dLib, diplomske naloge FF, Slovenska biografija, Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova.

Kritiki o Ruplovem romanu Maks:

• Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Ljubljana, 2003. (diplomska naloga).
• Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96.

Digitalna humanistika

Pojem digitalna humanistika sem si razlagal bolj v smislu humanizma v digitalnem svetu kot pa znanstvene discipline, ki se ukvarja z literarno vedo s pomočjo računalnika. Kot primer dobre prakse takšnega humanizma si predstavljam neprovokativno izražanje na spletiščih (trolanje) — tudi pod anonimnimi uporabniškimi imeni, crowdsourcing in digitalizacijo literature.

Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in pri objavi v odprtodostopni znanstveni reviji založniku dovolil objavo (licence to publish). Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami Creative Commons. Določi jih revija.

Iskanje

ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje.

ISBN - Identifikacija knjižnih objav ISSN - Identifikacija periodike DOI - Identifikacija spletnih objav

Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu.

Slog in naloge

Kompozicija znanstvenega prispevka: IMRAD (introduction, methods, results and discussion) oz. UMRIS — sestavni deli.

• Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti. — Vpliv pristopov tujejezičnih učnih programov na jezikovne zmožnosti.

• Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih. — Vrednote, osebnost in psihično blagostanje nadarjenih pisateljev.

• Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na vedenjske in elektrofiziološke indikatorje vidne pozornosti. — Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini indikatorje vidne pozornosti.

• Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo. — Primerjava osebnostnih mer za socialno prilagajanje v otroštvu.

• Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti. — Centri aktivnosti kot možnost uresničevanja koncepta dejavnega staranja.

Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. — Sestavek opozarja na literarnovedne značilnosti in podobo umetne pravljice na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj. Teh je med leti 1900–1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice H. C. Andersena; brez upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

SlovLit

• Polona Movrin. Knjiga dr. Janeza Vrečka Constructivism and Kosovel. SlovLit 30. november 2015.

Oznake: Janez Vrečko, Constructivism and Kosovel, nagrada za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji Znanstvena in stvarna literatura

Žanri

Akademska srenja se vse premalo vključuje v javno debato in s tem ogroža svojo verodostojnost in svoj obstoj. Javni angažma namreč ne prinaša točk, pomembnih za akademsko kariero, zato pobudo prevzemajo laiki.

Kot izjemo imam v mislih socialno omrežje Reddit. Ta s prispevki svojih uporabnikov na prvi pogled deluje zabavljaško, ampak si lahko objave filtriramo po lastnih željah. Sestavljen je iz t.i. subredditov, podskupin oz. področij, v katerih objavlja določena skupina zainteresiranih. Med njimi se najdejo tudi strokovnjaki, ki lahko priskočijo na pomoč pri vprašanjih in podajo svoje mnenje. V zameno za dobro napisan odgovor pa dobijo 'upvote karmo'. Kot najboljši primer takšne prakse se mi zdi subreddit askscience.

Opis kompozicije biografskega članka na Wikipediji

Za zgled sem si izbral članek o Francu Zadravcu. Poleg slike je sprva je navedenih nekaj podatkov o njegovem življenju (rojstvo, šolanje, delo), nato pa je opisano njegovo znanstveno delo. Navedena je tudi izbrana bibliografija, njemu posvečena literatura, glej tudi in zunanje povezave. Nazadnje so dodane tudi kategorije, ki se navezujejo na osebo. Opazil sem, da so podobno urejeni tudi članki drugih literarnih zgodovinarjev.

Franc Zadravec je slovenski literarni zgodovinar, rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi. Študiral je slovenistiko in rusistiko na Filozofski fakulteti in doktoriral iz Miška Kranjca. Bil je profesor in redni član SAZU, znanstveno pa se je največ ukvarjal z novejšo slovensko književnostjo.

Zgledi

Ime in priimek. Naslov dela. Kraj objave: Mesto objave, leto. https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Zgledi

Zelo koristno poglavje, ki bo prav prišlo ob izdelavi seminarskih in drugih nalog. Presenetljiva se mi zdi možnost, da lahko navedemo prav vse. Tako sem se z navajanjem forumskih prispevkov, slik in spletnih člankov srečal prvič. Ob toliko kombinacijah navajanja se zdi, kakor da je vse, kar ni dvoumno in izsledljivo, pravilno zapisano. Članek nam ob tem daje oporo, saj imamo sedaj vir na katerega se lahko ob vsakem primeru zanesemo.

Navajanje

Še preden začnem brati ... Navajanju, citiranju in plagiatorstvu smo nekaj besed namenili že pri angleščini. Misel, da bi kakšen svoj izdelek napačno citiral in zaradi tega padel izpit (celo letnik), mi je strašljiva. Potrebna bo sprememba delavnih navad, saj do sedaj navajanju ni bilo posvečene veliko pozornosti. Imam pa občutek, da mi vse skupaj predstavlja nekakšno novo obliko svobode. Branje komentarjev in recenzij filma, ki smo si ga pri angleščini ogledali prejšnji teden in o katerem smo morali napisati nekaj vtisov, je dejansko omejujoče. Eden izmed kolegov, s katerimi hodim na kavo, se je naloge lotil tako, da je prebral nekaj vtisov od drugih (ti so vidni vsem) in na podlagi teh napisal 'svoje' mnenje. Pa sem se spomnil, da sem tudi jaz takšne stvari počel. Razmišljati in sam nekaj ustvariti je težko. Se mi pa zanimivo zdi, da mi daje nekakšno zadovoljstvo.

Vedno jasneje stopa v zavest spoznanje (najprej pri računalniških programih, izumih v naravoslovnih vedah in patentih v tehničnih strokah, v tradicionalni humanistiki pa z nekaj oklevanja), da človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak podobno kot pri mravljah ali čebelah, ki se z njimi vsaj Slovenci tako radi primerjajo, stvar zavzetih množic oziroma bolj ali manj anonimnih posameznikov v teh množicah.

Tako kot so že Butalci zaslutili, da se samo z gledanjem mojstra kovaški vajenec ne bo naučil dobro kovati, bi bilo lahko kulturnim skrbnikom jasno, da samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti.

Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost, kakor nam je po drugi strani sumljivo tudi, kadar je avtor preveč samozavesten in v zaverovanosti vase pozabi omeniti vse tiste, od katerih se je učil. Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo oz. kaznivo pa ni.

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

Pravopis

Pišemo torej Breznik-Ramovšev slovar, Občina Miren - Kostanjevica ter dihotomija domače – tuje, in kljub temu da na televiziji kratko črtico v spletnih naslovih preberejo kot »minus«, ne pozabimo, da tega pravilno zapišemo s pomišljajem.

Še bolj pismen (in s tem verodostojen) se izkaže tisti, ki ve, da se pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj uporablja samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. default (slov. 'privzeto').

Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka.

Bralec in aktivizem

Civilizacijsko prelomna dejanja niso imela od države nič oziroma so imela od nje bore malo. Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča.

Civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen. Kaj pa v znanosti? Za človeka, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje, je aktivizem neuporaben, ker pač egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente.

Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci (ker »to bi pa našemu interesu škodovalo«). Aktivizem ne mara statističnih podatkov, češ da je statistiko vedno mogoče zlorabiti. V resnici statistike ne mara zato, ker ta vnaša v črno-belo aktivistično podobo sveta zoprne sivine, ki odslikavajo svet v njegovi kompleksnosti in hromijo akcijo.

Slavistična revija

Nisem prepričan, če sem videl Slavistično revijo tudi v drugih barvah ali ne. Ta živa in rdeča naslovnica zares spominja na nekaj komunističnega. Človek bi jo na polici kaj kmalu zamenjal za kakšno skrajšano različico Kapitala ali Komunističnega manifesta. Nimam nič proti. Revija je prav prijetna na pogled in otip. Ob hitrem preletu se mi zdi zanimiva mešanica jezikov. Krog bralcev je tako lahko širši. Znanstvene članke sem že bral, ampak le tiste, ki so se navezovali na temo, ki me je zanimala. V tej reviji se mi je zanimiv zdel članek o prevajanju kletvic v slovenščino. Morda že zaradi tega, ker lahko preberemo veliko enih sočnih besed ob skrbno zapakiranem, strokovno oblikovanem tekstu. V prispevku je avtor ugotovil, da je bilo v podnapisih analiziranih filmov ohranjene 53,9 % angleške profanosti. Sestavili so tudi seznam prevodnih rešitev in opozorili na dejstvo, da so bili prevajalci pri prevajanju kletvic celo pri istih filmih nedosledni. - Statistično zanimiv članek, ki bi kakšnemu prevajalcu celo prav prišel. Čeprav je v članke vloženega ogromno dela in časa (posebej analiza Kettejevega verza), se mi ti zaenkrat zdijo tuji. V primeru, da bi raziskoval določeno temo, bi mi kakšen izmed člankov prišel prav, drugače pa o rednem branju te revije ne razmišljam. Kljub temu pa nekakšen užitek predstavlja sama urejenost - tako revije kot znanstvenih člankov.

• Aleksander Bjelčevič. Kettejev verz: tradicija, inovacija in rojevanje slovenskega svobodnega verza. Slavistična revija 63/1 (2015). 61—87. COBISS

Pismenost

Pisnega kanala v komunikaciji v resnici ne cenijo toliko kot ustnih informacij: navodil za računalnik ne bo šel brat nihče, ampak bo raje poklical koga, ki mu bo pokazal in razložil, kako stvari funkcionirajo, branje receptov je med neizobraženimi ljudmi deležno zgražanja, češ a bo recept skuhala. Nezaupanje 97 odstotkov populacije se nanaša na vse, kar prihaja od izobraženih (iz mesta, iz knjige), zato uspevajo napovedovalci sreče, zdravniški šarlatani in mazači in medijski manipulatorji, ki jahajo na tem ljudskem nezaupanju.

Vprašanje je, kakšna usoda je namenjena 97 odstotkom nepišočih. Samo vloga konzumentov kruha in iger, ki jih zanje mimogrede proizvaja kreativna manjšina, da ima pred množico mir? Ali pa mogoče pretiravamo s kulturno pomembnostjo pisanja in imajo nepišoči v resnici na voljo tudi druge učinkovite kanale za artikulacijo svoje kulturnosti? Kateri kanali naj bi bili to, kakšna kreativnost neki je to in kako se ta kultura imenuje?

Slovenščina in jaz

Slovenistiko sem si izbral, ker bi rad znal slovensko. Kot človeka me bode to, da še vedno ne zmorem napisati dveh strani teksta brez slovničnih napak. Po štirih letih gimnazijskega izobraževanja bi pa res lahko postal pismen. Aktivno pismen .... Pismeni naj bi ta čas bili skoraj vsi, čeprav je ta statistika zelo vprašljiva. Pismenost ljudstva se kaže predvsem v komentarjih na novicah. 24 kur - normalno, koherentno napisan komentar je redek kot rom s celimi zobmi. MMC je malo boljši. Sicer je to, vsaj zame, nekaj pričakovanega. Naivno je misliti , da bi sloj ljudi, ki se priklaplja na štrom 24 urnega bombandiranja: (napol) nage babe, lepi avti, " Beckham ima novo tetovažo, ki jo je narisala 4-letna hčerka", bednih nasvetov za zdravje in seks ... itd. itd., pisal slovnično pravilne stavke. Na MMC je takšnih traparij manj in del 'štromarjev' odpade, človek pa lahko uživa v večjem deležu pravilno napisanih komentarjev. Slovenistika je po mojem mnenju eden tistih študijev, ki te poleg stroke nauči tudi razmišljati. Sliši se super klišejsko. Nauči razmišljati v smislu, da ne zapravljaš življenja za bombardiranja, da ne gledaš ozkogledno v zoprnih situacijah ipd. Da te nauči razmišljati niti ni pravi izraz, o čem razmišljati je bolj primeren. Upam da me študij nauči, o čem naj razmišljam.

E-pošta

Imel sem občutek, da bo besedilo precej dolgočasno. Res je, da se mi je na trenutke zdelo dolgo (uvodni del in nekateri odstavki), a sem ob branju kljub temu užival. Celo presenečen sem bil nad tem, koliko novih stvari sem izvedel. Splošne uvodne stavke in večino nasvetov po alinejah sem le preletel. Večina stvari se mi je zdela splošno znana, čeprav verjamem, da so večini oz. tistim brez čuta za estetiko, uglajenost, morda načelnost, tudi te informacije prišle prav. Zelo informativen (tudi zabaven!) se mi je zdel odstavek o pošiljanju pošte množici, saj omenjenih funkcij (Kp/CC, Skp/Bcc) še nikoli nisem uporabljal. Sem pa že prejel veliko pošte z "večstoglavo, neizmerno množico", kar je kazalo na pošiljateljevo neotesanost. Tudi naslednji odstavek o "grdi razvadi" odgovarjanja vsem naslovnikom in s tem vznemirjanje teh se mi je zdel nadvse zabaven. Besedilo je pestro tudi zaradi menjavanja sproščenega, rahlo humornega pisanja z analitičnim ter izbiro besed. V mislih imam to, da so v besedilu na eni strani besede oz. besedne zveze kot: cefra živce, grobo motimo to lepo navado, samo poštenim ljudem krade čas in kravžlja živce, na drugi pa besede kot: koncpirati, kalkirati itd. Tako se mi zdi besedilo tudi v tem smislu poučno, da se naučimo novih besed.