Potnikp

Domače naloge

11. Domača naloga: SlovLit

V arhivu SlovLita sem našla obvestilo Kozme Ahačiča, predstojnika ISJFR, z naslovom Sklepi posveta o jezikovni samozavesti, objavljeno 21. junija 2019, v katerem je odgovoril Simonu Kreku. Zapisal je, da se strinja, "da je za prihodnost slovenščine bistvena tudi prihodnost digitalne slovenščine" in se strinja z organizacijo posveta o digitalizaciji slovenščine. Tudi SAZU vzpodbuja k takšni akciji.

10. Domača naloga: Fotografija

Dodala sem fotografijo cerkve sv. Tomaža v svoji vasi, ki je bila lani renovirana.

Cerkev sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah

9. Domača naloga: Register kulturne dediščine

V bližini svojega doma je veliko kulturne dediščine, ki še ni fotografirana. Najzanimivejše so se mi zdele Šutna - naselbina na Kranjčiču, prazgodovinska gomila v Srednjih Bitnjah, cerkev sv. Nikolaja in mežnarija v Spodnjih Bitnjah ter cerkev sv. Tomaža v mojem naselju.

8. Domača naloga: popravki

Urejala sem geslo Adidas in v njem našla kar nekaj napak. V besedni zvezi 'potem ko' sem odstranila vejico. V besedni zvezi 'pisma iz vsega sveta' sem popravila predlog na 'pisma z vsega sveta'. Dobesedni navedek se ni začel z veliko začetnico. V treh stavkih je bila vejica preveč. V zadnjem primeru sem popravila besedni vrstni red.

vejica

predlog

velika začetnica

vejica

vejica

vejica

vejica

besedni red

7. Domača naloga: Geopedia

V Zgornjih Bitnjah, kjer živim, je na stražiškem pokopališču 7 nagrobnikov v spomin padlim partizanom. Dva (Tine Bajželj in Franc Križnar) sta bila leta 1944 pogrešana, Franc Vilfan je padel na Primorskem, Franc Rajgelj v Rusiji, Jožef Kalan in Stanislav Demšar pa v NOV.

V Spodnjim Bitnjah je na severno fasado hiše pri Mlinarju pritrjena spominska plošča Anici-Nežki Šolar in Maksi-Tatjani Rozman, saj sta v tej hiši padli z gestapom.

V Stražišču, župnija Kranj-Šmartin, je v spominskem parku ob cerkvi sv. Martina opuščeno pokopališče. Sestavljajo ga betonski stolpič, ki ga obdaja betonski polkrog, okrog pa je še sedem kamnitih blokov z imeni padlih.

Zgornje Bitnje in Šmarjetna gora sta tudi kraja dogajanja romana Dimež, strah kranjske dežele: Zgodovinska povest iz preteklega stoletja Antona Danila Cerarja.

Viri: Partizanstvo. Geopedia 25. 11. 2021.

Slovenski roman. Geopedia 25. 11. 2021.

6. Domača naloga: Geselski članek o literarnem zgodovinarju

Boris Paternu

Na desni strani je okvir z osnovnimi podatki (rojstvo, državljanstvo, poklic) in sliko. Na začetku je kratka oznaka, sledijo pa ji poglavja z naslovi "življenje", "delo", "bibliografija", na koncu pa je kategorizacija.

5. Domača naloga: članek iz SR

Avtorica članka Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo je slovenska literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost Mateja Pezdirc Bartol. Doktorirala je iz slovenske dramatike. Njeno delo poleg analiziranja literarnih del zajema tudi sodelovanje pri slovenskem gledališkem portalu SiGledal. Je članica slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY, članica Slavističnega društva Slovenije in članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Članek je sestavljen iz sinopsisa prispevka, štirih osrednjih poglavij in sklepa. Naslovi poglavij so Slovenske dramatičarke skozi čas, Slovenske dramatičarke danes, Med intimo in družbeno kritičnostjo in Iskanje formalno in jezikovno izvirnega izraza. V članku analizira postopno uveljavljanje ženskih dramatičark v slovenskem literarnem prostoru. Prva dramska dela lahko povežemo že s prvimi slovenskimi pisateljicami, Luizo Pesjak in Zofko Kveder.

Avtorica ugotavlja, da je ustvarjanje žensk v družbi vse bolj spodbujano in normalizirano kot kadarkoli v zgodovini. To se kaže tudi v nastajanju delavnic in festivalov, npr. Mesto žensk – festival, ki spodbuja žensko ustvarjanje in se ukvarja s tematiziranjem ženskega vprašanja.

V zaključku avtorica povzame bistveno razliko med začetnimi dramatičarkami in sodobnimi ustvarjalkami v 21. stoletju. Pri obojih gre za osredotočanje na medčloveške odnose in položaj ženske v patriarhalni družbi, vendar sodobne avtorice iščejo formalno in jezikovno izviren način izražanja.

Zanimivo je, da v primerjavi z besednimi dvojicami pisatelj – pisateljica, pesnik – pesnica, v SSKJ ob besedi dramatik ne najdemo besede dramatičarka. Leta 2014 pa je beseda dramatičarka le našla svoje mesto v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2. Geslo se glasi: »dramátičarka -e ž (á) ženska, ki piše dramska dela: slovenska dramatičarka; dramatičarka in pisateljica«.

Vir: Mateja Pezdirc Bartol. (2016). Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Slavistična revija, 64/3. 269-282.

4. Domača naloga: Slavistična revija

Četrtega novembra je na predavanju vsak dobil en izvod Slavistične revije. Sama sem dobila tretjo številko letnika 64. Slavistična revija na prvi pogled bolj spominja na knjigo kot na revijo, posebej zaradi rdečih platnic, mi pa smo navajeni, da so revije pisane in z zanimivimi naslovnicami.

Slavistična revija, ki je začela izhajati leta 1948, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Njen poudarek je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Branje Slavistične revije je dokaj zahtevno, zato mora biti bralec pri branju zbran. V reviji je veliko različnih člankov, zato se verjetno za vsakogar najde nekaj zanimivega. Na koncu posameznega članka je povzetek v angleščini, zato je revija primerna tudi za tuje bralce.

Članki v Slavistični reviji, ki sem jo prejela, so naslednji:

Miran Hladnik: Zgodbe Prešernovih rokopisov
Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana
Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo
Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite
Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo
Kristina Riman, Barbara Riman: Hrvatarji v slovenski književnosti
Kristina Pranjić: Logika zaumnega jezika ruske avantgarde
Januška Gostečnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke
Boštjan Udovič: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb

3. Domača naloga: Popravljalci sveta

Ljudje stremimo k boljšemu življenju oz. boljšim različicam vsega, marsikdaj pa ne vemo, kako to doseči. Ničesar ne bomo spremenili, če samo čakamo in pričakujemo, da bodo vse storili drugi. Zato moramo sami začeti delovati v tej smeri, da spremenimo svet na bolje. Wikipedija je, kot zakladnica znanja, primer nesebičnosti pri deljenju znanega in skupinskosti. Ker je odprta in jo lahko ureja kdorkoli, prijavljen ali neprijavljen, včasih pride tudi do vandalizma. Kljub temu da se nekateri trudijo »uničiti« prispevke drugih, še vedno obstajajo ljudje, ki odpravljajo njihove »popravke«. Ljudje smo si različni, prav tako pa naša zanimanja in védenja, zato bi bilo dobro, da bi vsak v dobro skupnosti prispeval svoj delček. Zdi se mi, da bi veliko ljudi ne pozna namena Wikipedije in ne vedo, da lahko tudi sami dodajajo informacije. Zato bi bilo treba razširiti to informacijo.

2. Domača naloga: Utopija

Pojem »utopija« je uvedel Thomas More z delom Utopija leta 1516. V delu je družbo opisal kot komunalno družbo, ki je racionalno organizirana. Družba bi svoj čas posvečala branju in umetnosti, živela v miru in pravičnosti. To delo je kritika do takratnih režimov v Evropi.

Utopija je ideja o idealizirani civilizaciji, ki je imaginarna in neuresničljiva. Zaradi idealizma nudi podlago za ustvarjanje etičnih sistemov v življenju in to je razlog, da se je razširila tudi na druga področja. Najprej moramo v realnem svetu urediti stvari, da si lahko privoščimo zidanje gradov v oblakih.

1. Domača naloga

Na zdravje!

Študij Nove pisarije

Uvod

prvotno mišljen naslov Nova pismenost (navezovanje na Vodnika)
v Vodnikovem času je pismenost pomenila slovnico
danes več vrst pismenosti (digitalna, medijska, informacijska, finančna, bralna, kulturna...)
"znanje, poznavanje česa sploh"
Wikiknjige = rastoče knjige (proces)

Kam z avtorjem

glavni avtor je Miran Hladnik
dilema glede odgovornosti za knjigo
licenca cc (creative commons)

Prešernova Nova pisarija

natisnjena v Poezijah, v razdelku Različne poezije
je med daljšimi Prešernovimi pesnitvami
pogovor med učencem in pisarjem

Pismenost

obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo
danes določa prag civiliziranosti
pisanje z roko izginja, prehaja na tipkanje
spremembe komunikacijskih navad prinesejo konflikte med generacijami

Informacijska družba

nadomešča industrijsko družbo...
predsodki o knjigah
tehnološke spremembe
primerjava tiskanja knjig s proizvodnjo avtomobilov na fosilna goriva

Wikiji

Wikimedija - Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza...
merjenje kvalitete in vitalnosti jezika s časopisnimi članki
so spletna računalniška tehnologija druge generacije,prevedeni so v več jezikov
članki na Wikipediji imajo status cc (creative commons)
ranljiva spletišča, saj imajo vsi dostop do njih
statistika slovenskega jezika

Wikiji in šola

Wikiji - močno pedagoško orodje
meja med prisilo in honbiji je v akademskem svetu zabrisana --> vključevanje Wikipedije v študentsko delo
navajanje študentov k odgovornemu delo za družbeno dobro
enostavnejša uporaba Wikiverze in Wikipedije kot spletne učilnice

Avtor

v 60. letih 20.st. veda usmerjena k avtorju (postavljanje spomenikov, zborniki o velikih ustvarjalcih...)
naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost preusmerila na besedilo
v 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu, njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
trivialna literatura = literatura za bralca (nasprotno od avtorske literature)

Motivacija za pisanje

etična problematika je samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti (avtorski napuh)
v znanstvenem raziskovanju je sporno zanemariti gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov, kot smo si jih zamislili
neetično je tudi, če zbranega gradiva ne ponudimo v obdelavo tudi drugim ali pa nekomu speljemo temo in na podlagi tega gradiva, ki ga je sam zbral, objavimo članek
v Novi pisariji pozornost posvečamo znanstvenemu oz. strokovnemu pisanju
literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, se imenuje Literatenliteratur, kar ima zaradi očitka neberljivosti slabšalni pomen
misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj
v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: novinarsko/publicistično, strokovno, znanstveno, leposlovno in za vsakdanje sporazumevanje
znanstvene objave = objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij
strokovne objave = znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)
publicistična besedila = objave v časopisih, zabavni periodiki ter blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc

Izbira jezika

kadar pišemo za globalno javnost, pišemo v lingui franci angleščini, kadar pa pišemo za domačo publiko, pa v slovenščini
slovenščina je nevtralni jezik za razprave o slovenski književnosti
Slavistična revija je tujejezične povzetke objavljala od leta 1950 dalje
v štirih preizkusnih letih Slavistične revije niso opazili ali citirali, izkazalo se je, da zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
vidnost objav v tujih jezikih bi lahko izboljšalo dodajanje povzetkov v angleščini s strani avtorjev in njihova vključitev v različna kazala, zlasti v ustrezna gesla na Wikipediji ter ozaveščanje strokovne javnosti o njihovem obstoju
slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini

Izbira teme

število možnosti izbir raste, drugi razlog, ki moti naš užitek v izbiranju, pa je izkušnja z odločitvami ali-ali (v preteklosti se je namreč človek odločal med dvema radikalno različnima možnostma)
v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom učitelji in asistenti, diplomantom mentorji...
nekoč potrebno izbiro raziskovalne, kulturne ali šolske teme utemeljevati v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti
z maksimalno relevantnostjo je v vsakdanjem življenju označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu (npr. prvih deset pesnikov)
status večje pomembnosti dobijo teme, okrog katerih se zbira več piscev, saj se pomembnost določa v mednarodnem okolju
o strokovnem odnosu lahko govorimo takrat, ko ta ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme

Vaje v pisanju

pisec se na dveh orodjih (tipkovnici in miški) odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila
tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne
OCR = optično prepoznavanje črk
spletišče Wikivir (dobili leta 2006) je postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Usoda avtorstva

prava ne moremo prišteti med mehanizme, ki bi skrbeli za fleksibilnost kulturnega sistema
problematično postane, če avtorji želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila, saj težja dosegljivost publikacije redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti

Soavtorstvo

Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, nočejo se ukvarjati z vprašanjem avtorske lastnine nočejo
na začetku ta besedila predvidevajo seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev, saj gre za daljša besedila
pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, prakticira pisanje za to, da bi s pisanjem prispeval k skupni dobrobiti

Objavljanje

stroški tiska so danes za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki, vedno manjši
besedila so nekdaj postavili stavci v tiskarni, ki so jih pretipkali z rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk
Wikiverza je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni rabi

Množični um ali pametna množica

v sr. veku je Izidor Seviljski nameraval strniti vso dotedanjo človeško vednost
metafora babilonskega stolpa navaja kot problem komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov
Jaron Lanier, pisatelj in glasbenik, je kritiziral množični um (enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki so brezbarvne, brez konteksta...)
Wikipedijo Lanier navaja kot primer 'vladavine drhali' (mob rule), to predstavlja grožnjo zahodni civilizaciji
postliberalno - demokratično stališče do množice verjame, da je skupnost skupnost posameznikov
v sodobni socialni teoriji ima množica pozitivno konotacijo, saj ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili

Avtorske licence

intelektualna lastnina
copyright oziroma avtorske pravice (specifična zakonodaja)

Creative commons

avtorska licenca, ki izhaja is svobodne kulture in ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, bolj namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge pa mu prepoveduje in grozi s sankcijami, če ne bo ubogal
najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license (globalna veljavnost)
dela, opremljena s to licenco, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja

Copyright

pri nas Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
izvirna avtorska dela ščiti pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela...)
problematično je, da zakonodaja pazi na to, da bi kdo posegel po informaciji mimo vednosti njenega tvorca oz. da kdo za informacijo ne bi plačal
zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi
oseba delo ustvari v okviru svojih službenih obveznosti -> lastništvo pripada inštituciji
na spletu so prosto uporabne samo redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco

Nove besede

A

aspiracija - prizadevanje za kaj; težnja, želja
altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
anahronizem - pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
anonimizacija - postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
aforizem - zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek

B

brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
biologizem - prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja

C

Č

D

diapazon - časovni razpon
defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
diseminacija - med. razširjenje bolezenskih klic po telesu; v besedilu je mišljeno, da se širijo znanstvene informacije
diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

E

emulacija - posnemanje
emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo

F

floskula - fraza, ki se lepo sliši

G

H

habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli
hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

I

impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
inertnost - lenobnost, nedelavnost
imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

J

K

kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
kleptomanija - bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
koncizen - jedrnat, zgoščen
konstelacija - medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev; položaj, stanje
kurator - kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik

L

ludizem - gibanje, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
lamentacija - tožba, tarnanje

M

mantra - kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja

N

nivelizirati - izenačevati
napaberkovati - priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem

O

omikati - izobraziti, vzgojiti

P

parazitirati/piratizirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec / nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo ( kraja intelektualne lastnine v elektronskem mediju)
pasus - odlomek, del
pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

R

repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje
redigiran - popravljen, spremenjen
renome - ugled, sloves

S

srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
sinopsis - kratka vsebina, pregled česa
sporadično - občasno, posamično

Š

T

tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje

U

uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

valenca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Z

Ž