Pkavcic

Uvod v študij slovenske književnosti

Nova pisarija – zapiski

Pismenost

• obvladovati znakovni sistem za komunikacijo (sprejemanje+tvorjenje info)
• pismenost je danes civiliziranost
• starejši ljudje lepša stavčna struktura in slog; mladi IT pismeni
• interaktivnost
• specialne pismenosti
• splošna pismenost
• PISA: Slovenija kar slaba (bralna pismenost!)
• pojem pismenosti se spreminja
• razvoju tehnologije se ne upirati, raje obrniti sebi v prid
• nov velik medij: blogi (piše več ljudi kot knjige)
• aktivno pišočih 4 % pri nas --> aktivno pismeni
• manj izobraženi ne zaupajo napisanemu

Informacijska družba

• socialna paradigma današnjega časa, nadomešča ind. družbo
• socialna omrežja, fanovska kultura, participativna kultura ...
• tiskana knjiga se bo ohranila, a z drugačno funkcijo (za branje bo vse bolj e-knjiga)
• neumno imeti odklonilen odnos do IT

Wikiji

• od 2001
• lahka dostopnost, prostovoljnost, kooperativnost, enciklopedičnost
• splet kot prostor oblikovanja in objavljanja
• wikimedia = wikipedija + wikivir + wikiknjige + wikiverza + wikislovar + zbirka + ...
• spletna tehnologija 2. generacije
• jezikovna entiteta obstaja le, če je na wikipediji
• Kornaieva kategorizacija
• 290 jezikov ima wikipedijo
• 30 milijonov gesel
• Slovenci relativno aktivni
• CC
• nevtralno stališče piscev
• načelo vsi za vse

Wikiji in šola

• močno pedagoško orodje
• seminarji, projekti
• šola kot prisila in wikiji kot prosti čas --> ni jasne meje
• šola in svet realne strokovne komunikacije
• koristi in problemi (a ti so vedno)

Avtor

• avtor v središču do 60. let
• potem besedilo
• v 80. letih fokus na bralca

Motivacija za pisanje

• ne pisati le zase
• ne speljati komu teme
• bolezensko: skribomanija, grafomanija
• vzvod naj bo radovednost
• treba gledati interes, dojemanje publike
• bralec naj se ne "matra" med branjem
• ideal je kreativna družba - veliko posameznikov piše, objavlja
• 4 pismenosti: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno+znanstveno, publicistično

Izbira jezika

• maksimalno upoštevati namembnika
• slovenska književnost --> slovenski jezik
• izvlečki, povzetki v tujih jezikih

Izbira teme

• vse več izbire, težko izbereš točno to, kar potrebuješ
• tudi to, česar ti ne izbereš, pomaga komu drugemu
• moderne teme z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo ...
• včasih je dobro, da študent sam izbere temo, včasih ne (če ni radoveden, ga nič ne pritegne takoj)
• raje delati z neznano temo, jo spoznati
• ni dobrih in slabih tem
• laže dobiti finance na razpisih, če se tema zdi relevantna

Usoda avtorstva

• posebna zakonodaja
• včasih avtorji elita, glavni za tekst
• nekateri še danes želijo to
• težja dosegljivost NE vodi v večjo zaželenost

Soavtorstvo

• ne kritika, ampak sodelovanje
• Wikiknjige ne delujejo tako kot Wikipedija
• 6 pravil

Objavljanje

• na spletu preprosto
• postaviti besedilo
• objaviti besedilo
• vidnost besedila v iskalniku
• Wikiverza ni namenjena vsem
• zakonodaja se spreminja
• pravna praksa zgrešena - prednost zasebnosti namesto informiranosti

Množični um ali pametna množica

• kolektivna pamet, zavest; pametna drhal; virtualna množica
• način organiziranja znanja v informacijski družbi
• znanje kot javna dobrina (sv. Avguštin)
• Jaron Lanier
• wikiji zastonj
• crowdsourcing

Avtorske licence

• besedilo je intelektualna lastnina

Creative commons

• free culture
• 4 vrste
• spremenljive licence
• najsodobnejša verzija 4.0

Copyright

• ščiti izvirna avtorska dela
• ne preprečuje dostopa do objav
• ščiti pred materialno škodo lastnika
• problematičnost
• ne upošteva nematerialnosti
• zaščita še 70 let po avtorjevi smrti
• avtor lahko proda/odstopi pravice/delo
• izvedena dela

Bralec

Prosti dostop

• danes pričakuje, da bo vse prosto dostopno
• plačljivi muzeji, knjižnice, knjige ...
• zastonj stvari na spletu pogosto itak narejene z davkoplačevalskim denarjem
• institucije in zakonodaja ovirajo dostop do znanja
• znanstveni prispevki pogosteje zastonj kot literarni
• open access (OA)
• blaga ovira: registracija, prijava
• druge ovire (slab vmesnik, ne gre kopirat teksta, iskat po tekstu)
• tisk je drag - četrtina stroškov objave --> nima prihodnosti
• ene založbe dajo OA, ampak avtorjem mastno zaračunajo

Založbe

• založniki naj dojamejo, da se splača dat stvari zastonj na splet
• treba pomagat človeku do izobrazbe, potem šele lahko ravna po pameti
• družba kreativnih ljudi ovirana zaradi plačljivih informacij
• bralec ni potrošnik, tu so višji cilji
• založba kot ugled --> strah pred samozaložbo
• dobri uredniki ne potrebujejo založbe (Slavistična revija)
• predatorske založbe

Repozitoriji

• branost pomembna za sofinanciranje
• zastonjski števci dostopa, Google analytics
• prosta dostopnost => večja branost, vpliv
• plačevanje spletnih objav v okviru naročnine na internet sprejemljivo
• subvencioniranje knjižnic (skrbijo za repozitorije)
• repozitoriji slovenskih univerz združeni: Nacionalni potral odprte znanosti
• CC zahteva priznanje avtorstva (BY), share-alike (SA), lahko tudi NC (ampak NC ni za na wikije)
• Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost vse na spletu zastonj

Varovanje zasebnosti

• marsikdo vidi le možnost zlorabe, ne pa plusov
• tudi v vasi vsi vedo vse
• nevarna je politična zloraba podatkov
• spremembe v dojemanju zasebnosti --> treba prilagodit zakonodajo
• Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč

Kredibilnost

• danes objavljanje vsakomur dostopno
• moramo sami presojat o verodostojnosti objav

Aktivizem

• objektivno raziskovanje praktično nemogoče - raziskovalčevi interesi
• slabe razprave o literaturi: literarna besedila le za zgled, ne v središču
• aktivistično javno delovanje kontaminira znanost (ne statistiki, brez dejstev, ki jim je ustrezajo)
• aktivizem ni isto kot kritična refleksija
• kliktivizem

Avtorstvo

• inštitucialna vezanost avtorja (inšt. zavirajo objavo prelomnih odkritij; alternativa so revije, samozaložba)
• starost dokumenta (starejši že prestal kritike, a so lahko napake)
• letnica objave vpliva na dojemanje, datum marsikaj pove (3. 12. ali 8. 2. je sumljivo!)
• presoja verodostojnosti (ali se je stroka odzvala, preveri vir, avtorja)

Strokovno recenziranje

• utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih od nekredibilnih informacij
• recenzent je strokovnjak s priznano kompetenco za področje recenziranja
• s tem znanstvena skupnost vzdržuje nivo
• aktualno šele v zadnjih desetletjih (več objav, vsi objavljajo)
• tudi recenzenti se motijo
• alternativi: javno recenziranje, slepa recenzija
• besedilo se da anonimizirati
• trije možni izidi (sprejem, pogojni sprejem, zavrnitev)

Pravopis

Ločila

• razlika med vezajem, pomišljajem, dolgim pomišljajem (angl. long dash)
• "le-ta" samo ustno
• filozofi povzročajo probleme: velika začetnica, vezaji, narekovaji
• slovenski narekovaji
• dvopičja pred naštevanjem ni

Velike začetnice

• naslovi kolon v tabelah z veliko
• ignoriraj filozofe

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt
• doc, docx, rtf, odt
• htm, html
• pdf
• brez končnice (wikiji, Academia.edu)

Besedilo v wikijih

• obstaja vadnica
• članki škrbine so na "Seznamu nalog na Portalu občestva"
• v meniju lahko izbereš "Sledi spremembam"

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• izkažemo načitanost, poznavalstvo
• bolj prepričljivo
• večja razumljivost
• nič citiranja ni dobro, preveč tudi ne

Prepisovanje

• plagiatorstvo
• sodno preganjano le, če so še avtorske pravice
• včasih lenoba, včasih načrtno prilaščanje tujega
• problem širjenja govoric (ni pa strokovnih razprav)

Citatni indeksi

• Citation index: bibliografska podatkovna zbirka – iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• ločeni indeksi po področjih (SCI, SSCI, AHCI, Scopus, Web of Science ...)
• avtomatski, a nezanesljiv Google Scholar (Učenjak)

Faktor vpliva

• angl. impact factor (IF)
• število, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
• Thomson Reuters
• izračun povprečne citiranosti na članek, odzivnosti, povpr. starosti citiranih virov ...
• meritve žal kulturno pristranske
• ni razlike med člankom in recenzijo
• ponekod nemoralni triki, da bi bila citiranost večja
• predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (PageRank, spletni pajek)

Slovenske znanstvene revije

• seznam v Novi pisariji :)

Citatni slogi

• MLA in čikaški največkrat uporabljena
• vsak slog ima pluse in minuse
• ime avtorja bi res moralo biti pred priimkom
• slogov je nešteto

Tehnika citiranja

• citat je iz dveh delov: navedeno besedilo + navedba vira

Opombe

• danes večinoma nepotrebne (sklici)
• le pri delu, ki ga ni na seznamu literature

Kratki sklici

• "prav tam" in podobno se opušča zaradi avtomatskega preštevanja navedb
• v oklepaju ni pike

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju

Viri in literatura

• vir: gradivo, ki je predmet raziskave
• literatura: pripomočki za raziskavo

Zaslon in papir

• vse se seli na splet
• tisk še vedno cenjen
• spletna publikacija je cenejša
• na spletni strani danes veliko več kot na tiskani
• prednost spleta so neposredne povezave (linki)
• nikoli ne prilepimo celih URL-jev!

Napake pri citiranju

• navajanje nezaslužnih/sebe
• nenavajanje zaslužnih
• poznavanje referenc le ene "šole"
• citiranje zaradi citiranja (nepotrebno)
• navajanje (samo) http-jev
• če pri spletnem viru obstaja tudi tiskana izdaja in je ne navedemo
• navajanje zgolj naslova leksikona (brez naslovov, avtorjev gesel)

Navajanje na Wikipediji

• Wikipedija je obsežna --> pravila obnašanja za urejenost, verodostojnost
• obstaja stran Navajanje virov (26 Slovencev po zgledu ang. dokumenta)
• ne navajaj wikipedijskih člankov (lahko vse polinkaš)
• prepoved sklicevanja na lastne raziskave
• vsi standardi sprejemljivi, a se stremi k poenotenosti znoraj članka
• "eksotika" slovenskih napotkov: založba pred krajem ipd. (potrebne spremembe)

Žanri

• izvirni znanstveni članek
• pregledni znanstveni članek
• strokovni članek
• poljudni članek
• drugo (poglavje v monografiji, spremna beseda, predgovor, polemika, intervju, bibliografija, kazalo, katalog ...)
• najuglednejši status imajo monografije (inovativna dela)
• za plezanje po akademski lestvici le znanstvene objave
• glej žanre s statusom strokovnega pisanja!

Šolsko pisanje

• referat, esej, diplomska naloga
• namen: izpolnitev šolske obveznosti (za oceno)
• pisec želi ugoditi mentorjevim pričakovanjem (se drži njegovih navodil)
• poudarek na izbiri referenc

Popravljanje

• lektura (ni angleške ustreznice)
• korektura (angl. proofreading; danes se združuje z lekturo)
• uredništvo (usklajevanje besedil za objavo, določitev zaporedja tekstov v publikaciji)

Komunikacija v stroki

E-pošta

• od 1961 oz. od 80. let
• odzivnost
• pravopis
• preusmeritev vsega na en naslov
• obsežne priponke na splet
• normalni formati datotek
• odgovori vsem?
• primeren nagovor, pozdrav, podpis
• naslov pomenljiv, specifičen
• Google groups
• pazi na ime datoteke v priponki

Socialna omrežja

• z njimi se spreminja tudi znanstvena komunikacija
• FB za promocijo, povezanost
• akademiki se premalo vključujejo v javno debato

Tvit

• 140 znakov
• zabava, tudi politika in stroka
• veliko retvitov, komentarjev
• 34 % v angleščini
• javni intelektualci --> širjenje vplivnostnega kroga
• ista tema = isti #
• v stroki za promocijo, diseminacijo objav
• citiranje: cel tvit + uporabnik + Twitter datum.

Drugo

• najuporabnejši LinkedIn

Zagovor

• včasih glavni mentor, zdaj komisija
• v Novi pisariji cel scenarij

Literarna kritika

• samo v demokraciji
• upoštevaš publiko
• subjektivna
• polemičnost
• vpliv časa (ni trajne veljave)
• jasna, prepričljiva, poučna, zabavna
• ni isto kot strokovna kritika!

Enciklopedijski članek

• jedrnatost
• na wikijih nujno sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• glej Novo pisarijo, ker je naveden kup navodil za izboljšanje članka

Članek o knjigi

• če je naslov že zaseden, dodaš avtorja v oklepaj
• pozetek dogajanja (do 500 besed)
• glavne obesede, kraj, čas, zakaj, kako se konča
• dobrodošla fotografija naslovnice
• žanr, tema, ključne besede
• povezati članke na isto temo v različnih jezikih

Učbenik

• izvor je priprava na predavanja
• dialoškost, povzemanje, ponavljanje, poenostavljanje, naštevanje dejstev, formulično izražanje
• privlačen izgled
• skupinsko avtorstvo
• povezovanje v serije
• vreden polovico znanstvene monografije (nespoštovan)

Strokovni blog

• področni/tematski/osebni
• WordPress, Google Blogger, Blogos ...
• za "javne intelektualce"
• ime od 1997
• bolj publicistični kot znanstveni
• ažurnost
• jih moraš tudi citirati
• večja povezanost znanstvene skupnosti

Spletni forum

• od 2. pol. 90. let
• orodje za vzdrževanje znanstvene skupnosti
• arhiviranje sporočil
• izpostavljeni aktivizmu, nadležnosti, žaljivosti; zato zaželen moderator
• SlovLit od 1999, 1650 naročnikov, 800+ sporočil letno

Slog

Sestavni deli

• poleg avtorjevega imena sta navadno še institucija in njegov e-naslov
• literarnovedna razprava se navadno začne s pregledom že napisanega o tem
• IMRAD (UMRIS): uvod, metoda, rezultati, sklep --> ni v veljavi za deskriptivna področja

Naslov

• radikalni povzetek teksta
• ne predolg, ne starinskih izrazov ...
• lahko tudi podnaslov

Izvleček

• predmet raziskave + metode + rezultati + sklep
• 100 do 150 besed
• vse v enem odstavku
• ni sklicev, opomb
• manjše črke, manjši razmik
• je vodilo pri pisanju razprave
• pomeni prvi vtis, po njem se bralec odloči za nadaljnje branje ... ali pa ne

Ključne besede

• ožja predmetna področja
• kračina

Kazalo vsebine

• ne preveč ne premalo poglavij
• kratki naslovi poglavij
• izbris na wikijih: _NOTOC_

Povezave

• ločijo spletne objave od papirnatih
• lahko nadomeščajo imenska, stvarna kazala
• tudi na seznamu literature, v kazalu vsebine

Napake

Gostobesednost

• brez nepotrebnih besed

Nerazumljivost

• je slogovna napaka
• lahko zavaja

Pomanjkanje konteksta

• včasih ni teze
• strokovnjak je tisti, ki ve, kako priti do informacij in kako jih postaviti v kontekst
• nasilno posploševanje

Manierizem

• sklenjeno, kompaktno besedilo
• v strokovnem pisanju ni prostora za osebni slog
• ne rabi biti povzdignjeno nad običajno rabo (zategadelj?!)

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• malomarnost/nezavednost

Pristranskost

• v pomoč je delo v timu
• benigno
• maligno (ideologije)
• namigovanja z oklepaji

Terminologizacija

• pretirana skrb za pravilna poimenovanja
• termin včasih nima prave zveze s predmetom
• moteča nasilna terminologizacija zadev, ki se dajo normalno razložiti z vsakdanjimi izrazi
• moteča tudi malomarna raba terminov
• naučiti se slovenske izraze v zvezi z računalništvom

Spol in število

• včasih? nevtralni spol moški
• 1. oseba ednine, če ne zveni samovšečno --> sicer 1. oseba množine
• v skrajni sili 3. oseba ednine

Mentalno brambovstvo in servilnost

• domače : tuje
• najti pravo razmerje

Govorna prezentacija

• ena stran = cca. tri minute
• ne enači predavanja s člankom
• prilagajaj se situaciji
• imej plan B, C, Č ...
• publika si bolj kot vsebino zapomni vse ostalo
• vedeti moraš, kaj želiš sporočiti
• dobrodošle prosojnice

Prosojnice

• v pomoč govorcu in publiki
• lahko tudi zavedejo
• ne preveč teksta
• bolj za naštevanje
• pečakuča, da ne bi bilo dolgočasno, dolgovezno
• pripravi se, da morda ne bo delovalo
• meja dobrega okusa (barve, slike, fonti ...)

Vizualizacija

• barve, slike, grafi, tabele, zemljevidi, zvok, video
• na spletu zastonj, zato bolje
• za boljše in hitrejše razumevanje ter pomnjenje

Fotografije

• dobre za vizualno-prostorsko mišljenje
• primerno znanstveno orodje
• avtorstvo zelo pomembno in občutljivo
• fotografij ne objavljamo samostojno (kombinacija z besedilom oz. več fotografij)

Licenciranje fotografij

• na Wikimediji zelo komplicira pravna regulativa
• kjer ni zadrte zakonodaje, velja svoboda panorame
• antipromocija Slovenije ...

Fotografiranje kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine
• greni življenja, gre do absurdov
• diskriminatoren, kulturno škodljiv zakon
• kot da nam je naša kultura hudo odveč

Nalaganje na wikije

• vse prek Wikimedijine zbirke
• izpolniš obrazec
• opis, viri, licenca
• licenca, ki pride v poštev: poštena raba

Infografika

• grafi že od 18. stoletja
• drugače nemogoče obvladati toliko podatkov
• infografika podatke prikaže na preprost, pregleden način
• statistični podatki iz podatkovnih zbirk
• če so grafi v literarni vedi, gre za empirično literarno vedo

Tabele

• MS-Office Spreadsheet
• tudi v wikijih lahko narediš tabele v html-kodi
• naslov je pod tabelo, razen če je v prezentaciji
• besedilo v okencih tabele ni obojestransko poravnano

Grafikoni

• legenda
• grafikon (histogram, tortni, črtni, korelacijski ...)
• diagram (časovni, drevesni, omrežni, organizacijski, genealoški, Vennov ...)
• kartogram, shema, piktogram
• v članku je naslov nad/pod grafikonom

Zemljevidi

• prvič v literarni vedi: Marja Boršnik (zemljevid Poljan)
• literarni sloji na Geopediji

Besedni oblak

• Wordle, Woyant tools

Iskanje

• iskalniki vse boljši
• SICRIS, COBISS: vsak avtor ima svojo kodo
• ORCID: z registracijo dobiš kodo in izločiš objave, ki ti ne pripadajo
• ISBN (EAN koda!)
• ISSN
• DOI

UDK

• ima ga vsaka bibliografska enota v Sloveniji
• 0, 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9
• drugi sistemi: SURS ima sistem KLASIUS; evropska klasifikacija FOS 2007 edina natančneje našteje literarnovedna področja

DOI

• za lažji dostop do znanstvenih podatkov na spletu (URL se spreminja)
• ni zastonj
• zmogljivejši iskalniki ga postavljajo pod vprašaj

COBISS ID

• vsaka pri nas registrirana objava
• uporabno za wikije

Podatki in podatkovne zbirke

• informacije so podatki ali dokumenti (dokument je v lit. vedi besedilo)
• univerzitetni repozitorij ni odprt, zato so zaključne naloge FF na Arnesu
• vse več javnih podatkovnih zbirk (Wikivir, Fran, Gigafida, Cobiss, Slovenska biografija ...)

Iskanje po dLibu

• če ne najdeš po avtorju oz. naslovu, išči tudi po celotnem besedilu
• če je preveč zadetkov, vtipkaj dodatne izraze/nize besed v narekovajih/omeji vire na levi stani

Seznami

• neoštevilčeni in oštevilčeni
• ne predolge alíneje
• tudi kazalo je seznam
• na prosojnicah
• akumulacija, enumeracija
• Wikipedija sama dela sezname, če ustrezno kategoriziramo
• dolge sezname obdela računalnik

Digitalna humanistika

• področje stika dveh kultur
• literarna veda --> medijske kulturne študije
• izraz od leta 2001
• kulturomika (Googlov Ngram Viewer)
• predmeti raziskave: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta HD-dejavnosti
• odprta, sodelujejo, interdisciplinarnost
• temelji na uporabi podatkovnih zbirk
• tradicionalne humanistike ji marsikaj očitajo ... napeti odnosi!
• v Nemčijo jo lahko študiraš
• še veliko dela (digitaliziranih komaj 18 % knjig na svetu)

Empirične metode

• deduktine
• naprotno od teoretičnih
• eksperimentiranje, opazovanje
• prepoznamo po grafikonih, tabelah

Slovarček neznanih besed

• Informacijska družba: socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo (=digitalna doba, računalniška družba)
• Participativna kultura: vsi sodelujejo pri odločanju
• Creative commons: licenca ustvarjalnega ljudstva
• Pluralnost: številnost (v primeru informacij - da ni samo ena pravilna)
• Hive mind: množična pamet
• Peer: strokovni kolega
• Smart mob: pametna drhal
• Crowdsourcing: "množičenje" - veliko posameznikov deluje v korist skupnosti (vsak s svojim majhnim prispevkom)
• Anahronizem: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
• Open access: prosta dostopnost (ni pa dovoljeno poseganje v vsebino)
• Free content: prosta vsebina (lahko karkoli spremeniš)
• Gold access: prost dostop zagotovi založnik (avtor plača stroške objave)
• Green open access: prost dostop priskrbi avtor/njegov delodajalec
• Grauer Weg - sivi dostop: publikacije, do katerih je težko priti
• Platinasti prosti dostop: avtorji nimajo stroškov s publikacijo (plača država/institucija/mecen)
• Repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje datotek
• Kliktivizem (clicktivism): uspehi na politični sceni po zaslugi socialnih omrežij
• Cingulum: redovniški pas
• Verzalke: velike tiskane črke
• Kapitelke: velike tiskane črke
• Podlistek: kar je objavljeno pod stranjo (pod črto)
• Faksimile: ponatis, ki izgleda kot original
• Lamentacija: pritoževanje
• Servilen: kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen
• Travestija: smešna, a ni parodija, ker njen namen ni užaliti ali osmešiti avtorja
• Elsevier: velika založniška hiša
• Inertnost: lenobnost, ne preizkušaš novih možnosti
• Slovenska biografija: skupno ime za Slovenski biografski leksion in Primorski biografski leksikon
• PSD: Primorski slovenistični dnevi (organizatorji: Slavistična društva Koper, Nova Gorica, Trst-Gorica-Videm)
• Koncizno: jedrnato, jasno, zgoščeno
• Strokovna kritika: ocena strokovnih besedil
• Participativna kultura: sodelovanje, timsko delo kot družbeni imperativ
• Dunbarjevo število: max. št. stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko posameznik vzdržuje osebno (150)
• Stroka (v smislu znanstvena disciplina): posamezno znanstveno področje
• Strokovno (v akademskem svetu): kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
• Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• Pregledni strokovni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, jih nadgrajuje s svojimi stališči
• Strokovni članek: že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo (v strokovni ali znanstveni reviji; strokovna je npr. Otrok in knjiga, zahtevnost in slog prilagojena bralcem te revije)
• Poljudni članek: najpreprostejši; namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
• Lektura: popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
• Urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• Lukrativen: donosen
• Sinopsis: izvleček, abstrakt
• Inštitucionalizacija: ustanovitev univerzitetnega predmeta, katedre ali oddelka, učiteljska in raziskovalna službena mesta
• Majestetični plural: pisanje v 1. os. mn., čeprav si sam napisal nekaj
• Svoboda panorame: freedom of panorama (FOP); omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnika za to prositi
• Diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• Vandalizem: poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena
• Atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih (tj. pri komplikacijah z zakonodajo velika zaostalost, primitivnost)
• Empiričen: podatki so bili pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• Infografika: oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij, znanja
• Disambigvacija: razločitev pomenov
• Kulturomika: področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed/besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku (njeno osnovno orodje je Googlov Ngram Viewer)
• UDK: univerzalna decimalna klasifikacija
• DOI: Digital Object Identifier; standard za označevanje spletnih objav
• Zajemki: podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja
• Digitalna humanistika: računalniška obdelava humanističnih podatkov (njen literarnovedni segment: empirična lit. veda s pomočjo računalnika)

Domače naloge

5. oktober

Zjutraj (Ivan Cankar)

12. oktober

Moj stik s Slavistično revijo

Nehote sem v prvem trenutku pomislila, da utegne biti ta revija malce dolgočasna ... Verjetno zaradi platnic. Toda "slavistična" ter "za jezikoslovje in literarne vede" so besede, ki vselej pritegnejo. Hočeš, nočeš; tako pač je. Po prvem listanju sta me posebno pritegnila prispevka o posodabljanju prevodov (avtorica se je osredotočila na slovenske prevode ruske proze) in o dialoških značilnostih pridižnega besedila. Pri slednjem se mi je zdelo resnično zanimivo, koliko lahko dober jezikoslovec ugotovi že iz enega samega glagola, postavljenega v določen kontekst. Zdaj pa upam, da mi kljub študiju in drugim obveznostim v prihajajočih mesecih ostane čim več časa za branje podobnih kakovostnih razprav.

19. oktober

Kaj sem se naučila pri tipkanju

Tipkanje je bil zame svojevrsten izziv. Prvič sem se srečala z Wikimedio na drugi strani, na strani urednika - tistega, ki tudi daje in ne zgolj prejema. Zdi se mi zelo prav, da nas je prof. Hladnik spodbudil k soustvarjanju slovenskega Wikivira, saj imajo oz. imamo od tega korist vsi uporabniki. Vesela sem, da smo bili na nek način "porinjeni" v to, saj se sama gotovo ne bi pripravila do raziskovanja fascinantnega orodja.

Naučila sem se, kako se sploh lotiti urejanja strani, katere znake je treba vstaviti v besedilo, da dobimo želen izgled le-tega, kako je z avtorstvom ... in nenazadnje sem se naučila zaupati wikijem. Hvala, prof. Hladnik!

26. oktober

Svoboda in varnost

Pojma, ki ju tako redko povezujemo ... pa vendar sta tako zelo povezana, da eden brez drugega skoraj ne obstajata. Vsaj varnost brez svobode nima zares smisla (pa tudi ne vem, zakaj bi si želeli svobode brez varnosti). Pojma sta konkretno odvisna drug od drugega. Ne predstavljam si občutka svobode, če hkrati ne mislim, da sem (vsaj približno) varna. Občutek varnosti pa je menda tako ali tako človekova najosnovnejša potreba ...

V Novi pisariji sem prebrala, da so včasih ljudje veliko bolj hrepeneli po svobodi, danes pa naj bi na prvo mesto postavljali varnost. Če se usmerim v spletni svet, to nekako razumem, saj je vse postalo tako nestvarno, tako neoprijemljivo ... V začetku digitalne dobe je posameznik čutil veliko svobode, navdušenja, vznesenosti ob odkrivanju razsežnosti interneta, ob odkrivanju vseh priložnosti, ki jih le-ta ponuja ... Kasneje pa smo se začeli vsaj do neke mere zavedati tudi temnejše plati - nevarnosti. Kako naj vemo, da bodo podatki, ki jih moramo vpisati v spletni obrazec, res pripotovali točno tja, kamor želimo?

Svoboda in varnost gresta v idealnem svetu z roko v roki. Resničnost pa nas uči, da temu največkrat ni tako. Naša odločitev je, katere si bolj želimo in koliko smo pripravljeni tvegati.

Književnost

Književnost je del mojega vsakdana. Poleg študijskega gradiva za študij potrebujem tudi leposlovne knjige, ki jih zaradi kroničnega pomanjkanja časa navadno prebiram kar med vožnjo z avtobusom. Vsake toliko se znajdem v antikvariatu ali knjigarni, preberem opise knjižnih novitet, poslušam predavanja iz književnosti, berem opise in vabila na dogodke, povezane s književnostjo, razmišljam o nedavni predstavitvi knjige Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve, razgrabljenih brezplačnih vstopnicah za srečanje z gospodom Jordanom B. Petersonom, avtorjem odmevne uspešnice 12 pravil za življenje, že 34. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bliža ... nato pa se zbudim iz sanjarjenja in se zavem, da moram spet predelati 30 strani Nove pisarije.

16. november

Slovlit

Na Slovlitu je pestro kot vedno. Moj elektronski predal se je v nekaj dneh neaktivnosti pošteno napolnil s Slovlitovo pošto ... Polno vabil! Slovenisti so res prijazni ljudje. :) Vabila na predavanja in dogodke o Cankarju, Rebuli, etimologiji in novih knjigah, vabilo k ogledu oddaje o narečjih (zame opomnik, da je ta teden res še nisem pogledala), obvestilo o rokih prijav za natečaje, ki se me (žal) še ne tičejo ... Dogaja se. In to je lepo. In je prav.

Premlevanje Čateža

Ljubljana, Litija, Čatež, Velika Loka, Ljubljana ... in vse vmes. Dan je minil, kot bi trenil! Ure hoje in postankov so kar brzele mimo nas, ki smo brezskrbno pohajkovali po Levstikovi poti. Resnično sem uživala ob poslušanju branja odlomka v različnih narečjih ... pa tudi v ogledu strašno napete in strašljive igre s črnim možem v glavni vlogi. Pot je minevala skozi kakovostne pogovore s sošolkami in sošolci, temperature so bile ravno pravšnje, sonce bi lahko vztrajalo z nami kakšno minuto dlje, mali Beni pa je poskrbel, da se nihče od starejših ni mogel nad ničemer pritoževati. :) Kar težko je bilo verjeti, da smo že na cilju, a o tem sploh nisem imela časa kaj dosti razmišljati, saj se je nekaj nesrečnežem mudilo naprej. Po asfaltnih ovinkih smo odhiteli v dolino in srečni ujeli vlak ob 16.29. Ni šlo drugače, če sem želela še istega dne priti domov na Koroško.