PerhajT

Domače naloge

2. Domača naloga: Nacija - kultura

Nacija minus kultura. Beseda nacija naj bi v latinščini pomeneila "rojstvo" ali nekaj takega. V razstavi so mesto našli novi mediji, rodili so se in namembnost prepustili umetniškemu ustvarjanju umetne inetligence, ki je - ponovno - rodila družbeno-politično-kulturne teme v sonetno obliko. Besedo nacija pogosto spremlja negativna konotacija, zato jo raje zamenjujemo s kakšno manj problematično ustreznico, morda z narodom ali pa kar z državo, pa se ob tem smatramo kot udje države, ki državo reprezentiramo. Kot udje države bi se čisto smiselno lahko vsi imenovali "državniki", a smo ta izraz rezervirali zgolj za določene in izbrane nam predstavnike s pomembno funkcijo. Tudi teh se razstava dotika. Minus kultura. Sploh v osnovni šoli je veljalo sveto pravilo: "Biti kulturen." Posledično smo za himno šole napisali pesem z verzom: "Biti kulturen pomeni biti uglajen, predvsem odgovoren in pa pošten." Ne zdi se mi tako napačno zapovedovanje kulturnosti. Nekatere mantre se ti priskutijo, druge pa, kljub okorni trivialnosti, vzameš za svoje. Se pa to zadeva svobode prihodnjih generacij. Sploh je vse svoboda prihodnjih generacij: perceptivna sposobnost, digitalizacija sfer družbe, nacionalizem ali pa šolska himna.

3. Domača naloga: Slavistična revija

S Slavistično revijo se še nisem srečala. Zdaj, ko jo imam, spoznavam, kaj je v tem majhnem rdečem zveščiču. Podnaslov razkriva, da gre za "Časopis za jezikoslovje in literarne vede". Zveščič je del druge številke leta 2017, obsega pa, zanimivo, strani od številko 202 naprej. Sestoji iz nekaj razprav, nekaj ocen, poročil, zapiskov in drugega gradiva. Moč je najti tudi članek v črnogorskem jeziku, ki se mi zdi prav zanimiv. Najbolj pa me je pritegnil članek z nalsovom "Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: slovensko-ameriški časopis Prosveta", Timohyja Pogačarja. Članek obravnava sto let razvoja časopisa Prosveta in njegov prehod iz tiskane v spletno obliko. Oriše tudi politično in kulturno vlogo časopisa, ki velja za največji časopis v slovenščini v ZDA.

4. Domača naloga: Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob

Prihajam iz Trubarjevih krajev, živim namreč dober kilometer ali dva stran od kraja njegove domnevne rojstne hiše. Če kaj drži, drži to, da smo Laščani jako ponosni nanj.

5. Domača naloga: Popravljalci sveta

Prva misel, ki se mi utrne ob poslušanju posnetka, je ta, da je ravno v teh dneh minila njegova aktualnost: na svetu namreč (menda) ne živi več zgolj sedem ampak osem milijard ljudi. Ob tem se pogosto pojavlja mnenje, da je svet prenasljen, temu pa močno oporeka Elon Musk, ki pravi, da je največja grožnja ravno izumrtje. Kaj je res, ne vem. Na prosojnici za predavateljem prof. Hladnikom se na dveh minutah in pol posnetka pojavi tudi platnica Jančarjevega romana To noč sem jo videl. Roman je vsekakor vreden branja, uprizoritev fabule SNG Maribor, ki traja več kot štiri ure, pa po mojem mnenju najboljša stvaritev slovenskega gledališča zadnjih let. Ponovno se pojavi moment neaktualnosti, prof. namreč pravi: "Vojna ni več popularna." Na tem mestu bi si zagotovo vsi želeli, da bi stavek ostal akutalen, vendar se svet zaobrača po svoje. Prof. nadaljuje predavanje o Wikipediji.

6. Domača naloga: Geopedia - Rojstni kraji slovenskih literatov

Prihajam iz kraja, ki ga imenujemo kar slovenske Atene. Lašče so namreč dom mnogim pomembnim pisateljem, ki so soustvarili slovensko literaturo: začenši s Trubarjem, avtorjem prvih dveh slovenskih knjig, nadalje pa Levstiku, Stritarju, Javoršku (Brejcu) in Puclju. Ne bom se spuščala v podrobnejše opise in upravičevala pomembnosti avtorjev in njihovo umestitev na literarni zemljevid. Bom pa zapisala Javorškovo in Stritarjevo misel o Laščah, ki tudi moje občutenje do domačega kraja najbolje povzemata.

"Dežela slovenska ima mnogo lepših in rodovitnejših krajev, nego je laški; vendar, ko bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi bilo dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan, ne volil bi si drugega rojstnega kraja." (J. Stritar)

"Rojstni kraj je zame kotiček lepote, mladost, stalnica v življenju, trdnjava moje zavesti, srčika slovenstva, pravljična pokrajina. Vendar tudi kraj, v katerem je življenje veliko bolj resnično, kot je v resnici, ker je tu vse na svojem mestu, strahotno, bistveno, sveto, popolno, sramežljivo in dokončno." (J. Javoršek)

7. Domača naloga: Popravek wikipedijskega članka

Popravila sem wikipedijski članek o Termah Olimia.

8. Domača naloga: Vnos fotografije na Wikimedia Commons

Profana stavbna dediščina, Hiša Na postajo 30 - Velike Lašče

V Wikipedia Commons sem vnesla fotografijo podolžne, pritlične kmečke hiše s konca 19. stoletja, z vhodom v srednji osi daljše fasade in frčado nad njim. Pred vzhodnim delom severne fasade je stilizirana lesena lopa. Hiša se nahaja v Velikih Laščah, Na postaji 30. Evidenčna številka enote je 18455, tip enote: profana stavbna dediščina. Na Wikimedii je dostopna tukaj.

O Novi pisariji

Uvod

• Pomen termina pismenost: pri Vodniku slovnica, danes v slovarju 'znanje branja in pisanja', umika se širši pomen, t.j. 'znanje, poznavanje česa sploh'. Poznamo več oblik pismenosti.
• Wikiknjige = rastoča knjiga (J. Mali, Deklica z rastočo knjigo, Župaančičeva jama)
• Prešernova Nova pisarija s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, objavljena v Kranjski čbelci l. 1831, dotika se porasta pisanja

Pismenost

• Biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• Uvedba obveznega šolanja v zadnji četrtini 18. stoletja
• Dvojna sposobnost: sprejemanja (&razumevanja) in tvorjenja (&posredovanja)
• Več oblik pismenosti

Informacijska družba

• Informacijska družba: socialna paradigma današnjega časa
• Civilizacijska vloga knjige se je marginalizirala
• Razlike med tiskano in elektronsko knjigo in spraševanje o preživetju tiskane knjige
• Izum tiska ni radikalno pometel s predhodnimi praksami
• Tehnološke spremembe

Wikiji

• Kooperativnost ukinja prakso individualnih objav, nepovezanosti, samozadostnosti
• Wikipedija (spletna enciklopedija), Wikivir (stara besedila v javni lasti), Wikiknjige, Wikiverza (seminarji, projekti, predavanja), Zbirka (slikovno gradivo), Wikislovar ...
• Kot jezikovna entiteta moramo obstajati tudi na Wikipediji (slovenščina na 40. mestu).
• Slovenščina je vitalni jezik
• Slovenska Wikipedia (od l. 2002) je l. 2016 presegla 150.000 gesel, registriranih je 125.000 uporabnikov, aktivnih le 500
• Na Wikipediji je 290 jezikov
• Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
• Akademska srenja je dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in tako povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami

Wikiji in šola

• Wikipedija in sestrska spetišča so močno pedagoško orodje.
• Problem profiliranih individualnih piscev, ki svojih člankov nočejo izpostavljati tujim posegom.
• Vandaliziranje se hitro razveljavi.

Avtor

• V 60. letih 20. stol. pojav t.i. interpretacijske šole, pozornost usmerjena k avotorju!
• Raziskavi Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj) ali Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)
• Projekti: SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih, njihove korespondence, na popularni ravni pa slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov
• Pozornost: avtor-->besedilo (Knjiga Lirika, epika, dramatika, avorji Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, serija zbornikov Obdobja
• V 80. letih pozornost k bralcu

Motivacija za pisanje

• Cankar: "za narodov blagor" <3
• Etika strokovnega pisanja
• Tone Pretnar: Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska. Pretnar je bil docent za primerjalno slovansko književnost in učitelj starejše slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. (Wikipedija 21. 10. 2022)
• Obsesija s pisanjem = skribomanija, grafomanija
• V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.

Izbira jezika

• Slavistična revija je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti).
• V zadnjih 50 letih se je delež nemščine kot razpravnega jezika klasičnofiloloških študij skrčil na tretjino.
• Razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu, ki ga monopolno obvladuje angleščina, je italijanski digitalni humanist Domenico Fiormonte pripisal tudi jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev. Pomenljivo je, da v mednarodni DH-skupnosti njegov klic ni doživel odmeva.

Izbira teme

• Vedno več možnosti izbire publikacij
• "Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega."

Vaje v pisanju

• Wikivir od l. 2006
• Slovenščina je eden od trenutno 114 jezikov s takim repozitorijem oz. spletno digitalno knjižnico; 65 od tega je v svojih jezikih.
• Projekt Slovenska leposlovna klasika

Usoda avtorstva

• Avtorji se združujejo v močne skupnosti (npr. Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija)
• Bralci imamo bralske krožke (npr. Knjižni molji)
• Avtorji so z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

Soavtorstvo

• Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.
• Pravila soavtorstva, souredništva

Objavljanje

• Jožef Žemlja je leta 1842 sklenil, da ne plača svoje v Zagrebu tiskane knjige Sedem sinov, češ da je stavec zagrešil preveč napak. Knjigo so uničili in gola sreča je, da se je v zagrebški nacionalni knjižnici ohranil en izvod.
• L. 1963 je bila v Ljubljani postavljena in natisnjena Balantičeva zbirka Muževna steblika, ki je šla v razrez in papirni mlin. :(
• Penati so med obema vojnama preko poznanstev v tiskarni prišli do iztisov svojih obscenih humornih besedil (Soldaška abeceda, Pesem od Katre itd.), ki niso bila namenjena javni, ampak le interni rabi v varnem zavetju zaključene gostilniške družbe.

Množični um ali pametna množica

• Izrazi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'
• Sv. Avguštin: "Znanje mora biti za razliko od ostalih dobrin zastonj."
• Enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja: Aleksandrijska knjižnica, v sr. veku Izidor Seviljski (560–636) namerava v knjigi Etymologiae strniti vso dotedanjo človeško vednost, globalno znanje v naslovu knjige Descriptio Globi Intellectualis Francisa Bacona iz leta 1612, nazadnje so enciklopedična prizadevanja dala značaj celotnemu obdobju razsvetljenstva (encyclopedism). Metafora babilonskega stolpa govori o nemožnosti dosege takih veličastnih načrtov in kot razlog navaja komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov. Wikipedija s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp.
• Abecedna razporeditev je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko; Wikipedijin logo v obliki globalne puzle nadvse ustreza tem asociacijam.
• Hudo je množični um kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier, ki je civilizacijski paradigmi, ki ji pojemo hvalo, dal oznako »digitalnega maoizma«, češ da odpiranje možnosti v okviru spleta druge generacije, da slehernik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti, v političnem smislu pa na reprezentativni demokraciji.
• Crowdsourcing = množičenje

Avtorske licence

1. Creative commons

• Creative commons (termin se v slovenščino posrečeno prevaja z 'ustvarjalna gmajna') je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (free culture) (pojem je uveljavil Lawrence Lessig).
• Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje
• Ccreative commons tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
• Vrste licenc cc

1. Copyright (cc)

• Copyright ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju
• Problem: preveč poudarja avtorja, ni prilagodljiva internetu, znanje obravnava kot lastnino.
• Zaščita traja 70 let po smrti avtorja.
• Lastnik lahko avtorske pravice proda ali odstopi - če to stori ne odloča več o njegovem razmnoževanju.
• Lastnik lahko v pogodbo doda člen o zadržanju avtorskih pravic, torej proda le delo.
• Izjemoma lahko bralec uporablja avtorska dela, če s tem avtor ni oškodovan.
• Napačno je domnevanje, da je prosto vse na spletu - ogromno vsebin je zaščitenih z licenco.

Bralec

Prosti dostop

• Prosta dostopnost znanja zunaj šole je manj samoumevna.
• Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij.
• Internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj.
• Nezaupljivost do informacijske družbe, ki ni domač izum,je neutemeljena in krivična.
• Znanstvene revije v veliki meri še vedno niso prosto dostopne, saj se ne potrudimo, da bi dobili zastonj izvod.
• Prosta ali odprta dostopnost: Razlika med prostim dostopom in prosto vsebino - vsebino lahko poljubno spreminjamo.
• EU zahteva prosto dostopnost do znanstvenih objav, pri katerih je bila sofinancer.
• Prosti dostop:

1. Zlati prosti dostop: dostop omogoči založnik,
2. Zeleni dostop: omogoči avtor s samoarhiviranjem,
3. Sivi dostop: spletne publikacije, do katerih je težko priti (npr. diplome),
4. Hibridni dostop: obstaja tako zastonj spletna oblika, kot tiskana plačljiva;
5. Zakasnjeni dostop: objava, ki pride v prosti dostop po določenem času;
6. Platinasti prosti dostop: avtorji nimajo stroškov, ker jih je pokril nekdo tretji.

• Za prosti dostop se zavzema vedno več ljudi (akademski učitelji, univerzitetne knjižnice idr.).

Založbe

• Intelektualna kraja (Akvinski)
• Primer Aaron Swartz
• Založbe so segment kulturne industrije
• Predatorske založbe

Repozitoriji

• Pomembno in povedno je št. citiranosti članka: kriterij branosti.
• Števec dostopa uporaben za opravičevanje financiranja
• Prešeren: "tisto le velja, kar plačam" --> Znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine.
• Slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (PeFprints), na Univerzi v Mariboru (Digitalna knjižnica UM) in na univerzi v Novi Gorici. Univerza v Ljubljani je z repozitorijem zamujala in ga je vzpostavila med zadnjimi (Repozitorij Univerze v Ljubljani).
• Licenca creative commons (cc): zahteva priznanje avtorstva

Ttri slovenske literarnovedne revije, Slavistična revija, Jezik in slovstvoin Primerjalna književnost, so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju, retrospektivno pa vse od začetka izhajanja.

• Slavistična revija: zaradi mednarodne vpetosti beleži porast člankov v tujih jezikih, povečali so se stroški prevajanja, ki jih v zadnjem času krijejo avtorji sami
• Spletni forum SlovLit (1999-), ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.

Varovanje zasebnosti

• Avtorska zakonodaja in Zakon o varovanju osebnih podatkov
• Besedilni korpus Nova beseda

Kredibilnost

• Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris.
• Vladimir Pavšič je bil v mladih letih odličen literarni kritik, potem pod psevdonimom Matej Bor pomemben pesnik, na stara leta pa je postal vročičen zagovornik venetske teorije.
• Alen Sokal: Sokalova potegavščina

Aktivizem

• Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist.

Avtorstvo

• Alternativni kanali za publiciranje: revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza itd.
• Članek z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor - preverjanje verodostojnosti
• Bolj ko je besedilo staro, bolj se nam zdi, da bi do kritike že prišlo, če bi bila le-ta na mestu, a pri tem moramo biti zelo pazljivi, saj to ni nujno res.
• V tem primeru (primeru literarne vede) so informacije, objavljene na spletu, precej bolj verodostojne, saj so nastale po enciklopedičnih vzorcih, ki so bili natisnjeni, prav tako pa so bile popravljene napake, ki jih v tiskani obliki kasneje ni bilo mogoče spreminjati.
• O kredibilnosti nam lahko kaj pove tudi kraj in čas objave.

Strokovno recenziranje

• = znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• O slepi recenziji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, o dvojno slepi recenziji, kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje.
• Nepotizem
• Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero le-ta vzdržuje kvaliteto.

Pravopis

• Pomemben, da se ne izrazi dvoma v kredibilnost avtorja.

Ločila

• Vezaj (-), pomišljaj (–): <Ctrl> in <-> na numeričnem delu tipkovnici in dolgi pomišljaj (—): s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <-> na numeričnem delu tipkovnice
• Stičnost/nestičnost
• Zaimek le-ta: papirnat, značilen za pisna besedila, raje ga izpustimo
• Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«)
• Dvopičje v Cobissu levo ni stično, to moramo zamenjati s stičnostjo.

Velika začetnica

• Naslovi kolon ali vrstic v tabelah se pišejo z veliko začetnico; posamezne celice z malo, če ne gre za stavke ali imena.
• V alinejah velika začetnica, ko gre za stavke.

Digitalna pismenost

• Avtor mora danes sam pripraviti celotno besedilo preden gre le-to v tisk.

Formati besedil

• txt pomeni golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Besedilo v wikijih

• Neposredno v okno, do katerega pridemo preko zavihka Uredi.
• Ukazi za urejanje (glej str. 115 v Novi pisariji).

Vaje v wikijih

• Ideje za vaje so na str. 116 v Novi pisariji.
• Napake lahko razveljaviš na Zgodovini strani.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Sporočanje pripomb - ustno, v samostojnem besedilu ali pa kar neposredno v besedilu (Pregled > Nov komentar). Spremembam lahko sledimo z izbiro Sledi spremembam; avtor lahko nato te spremembe z enim klikom sprejme ali razveljavi.
• Popravke v wikibesedila vnašamo neposredno na pogovorni strani besedila ali avtorja, lahko celo odpremo samostojno stran za diskusijo, itd.

Navajanje

Čemu sploh citiramo?

• Josip Vandot, odprtje opusa za javni dostop
• Garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge (glede na stroko, temo, generacijo, miselnost ...)
• Sklicevanje = znak strokovnega pisanja.
• Vire urejamo po priimkih avtorjev.
• Včasih so dela v javno last prešla po 50 letih po smrti avtorja, danes znanje nekakšna intelektualna lastnina: 70 po avtorjevi smrti.
• Ali objava na internetu prinaša manjše možnosti, da bi ljudje nato kupili še knjigo? Ne. (Primer Menartovih verzov.)
• Citiranje - zastonj raba avtorskih del, vendar ne celote, ampak nekega dela.
• Zanimiva dilema: Kdo je avtor intervjuja - izpraševalec ali izprašani?

Prepisovanje

• Padec kredibilnosti če je preveč citiranja oz. basically plagiat.
• Plagiatorstvo: raba tujega znanja kot lastnega; če ne gre za kršitev avtorskih pravic ni sodno preganjano, seveda pa ni moralno.
• Na spletu se plagiatorje da ujeti pri delu in njihovo delo tudi izbrisati (plagiatorstvo še posebej slabo, če ne gre za lenobo, ampak namerno dejanje).
• Prevzem tuje teme, sloga, naslova, ideje NI kraja! Seveda, spet, ni moralno.

Citatna industrija

• COBISS/SciMet za spremljanje znanstvene produkcije slovenskih avtorjev
• Slavistična revija je zaradi necitiranosti (beri: nezanimanja anglocentrične humanistike za probleme slovenskega jezika in literature) izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in s tem nezasluženo izgubila na svojem strokovnem ugledu.

Faktor vpliva

• Je številka, ki kaže stopnjo uglednosti (impact factor) - najbolj znan bibliografski servis Thomson Reuters.
• Število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času - torej povprečje citiranosti na članek.
• Predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani - PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto le-teh.
• K natančnosti in objektivnosti bi doprinesli, če bi pri znanstvenih objavah poleg citiranosti in številu povezav dodali še podatek o branosti.
• Ukazovalni niz: sl - slovenski, v - Wikiverza, b - Wikiknjige, s - Wikivir.

Slovenske znanstvene knjige

• V njih objavljajo literarni zgodovinarji npr. Primerjalna književnost, Slavistična revija, Razprave SAZU, Jezik in slovstvo ...
• Na tujem: Slovene Studies, Slavistika, Philological studies ...

Citatni slogi

• APA - psihologija, vzgoja, družbene vede.
• MLA - jezikoslovje, literarna veda, humanistika.
• AMA - medicina, biologija.
• Čikaški - naravoslovje, splošno.
• Wikipedijski
• Obstajajo še drugi načini citiranja, a zgoraj navedeni so najbolj znani.
• Humanisti najpogosteje izbirajo med čikaškim ali MLA načinom.
• Čikaški način: letnica tako za avtorjem (problematičen kadar besedilo nima avtorja ali je izhajalo v več zvezkih in moramo v kratkem sklicu namesto avtorja navajati urednika, prvo besedo naslova, katero izmed letnic in označbo zvezka; sili uporabo narekovajev).
• MLA: znan po naslovih del v kratkih sklicih, to ni nujno dobro, sili uporabo narekovajev ...
• Spreminjanje citatnih stilov in velikost nabora le-teh nista znamenji nekvalitete teh načinov, temveč občutljivosti pišočih za spremenjene razmere.
• Na wikijih posebno citiranje.
• Dovolj je navesti najpomembnejše dele bibliografske enote - avtorja, naslov, potem pa odvisno od vrste objave.

Tehnika citiranja

• Citat je iz dveh delov - iz navedenega besedila in navedbe vira citata.
• Dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji/postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.
• Vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali je tam lahko le kazalka.
• Opomba - bralca usmerja k polnim bibliografskim navedkom pod črto na dnu strani.
• Oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature.
• Medbesedilna povezava - v neposredno besedilo, iz katerega je bilo citirano.

Opombe

• Včasih opombe služile kot glavnih način navajanja literature - danes to opravijo kratki sklici.
• Opombe so smiselne, kadar se sklicujemo na literaturo, ki je iz določenega razloga ne želimo navajati v seznamu; načeloma pa jih uporabljamo za nebibliografske informacije.
• Dobra wikipedijska gesla na koncu vsebujejo seznam referenc (dela, ki so za obravnavano področje pomembna, niso pa citirana) in opombe (dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave). Slog navajanja je vsakič drugačen.

Kratki sklici

• (Letnica : Številka strani) ali (Priimek Letnica : Številka strani).
• V izogib podvajanju avtorjevega priimka uporabljamo ibidem, prav tam, op. cit.,n. d. ('navedeno delo').

Označevanje navedkov

• Z narekovaji, odstavkom in drugačnimi črkami, izpuščanjem iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje.
• Navedka ne začenjamo ali končujemo s tremi pikami!

Od kod vse citiramo

• Knjige, Poglavja, Članki v zborniku, Članki v revijah, gesla v enciklopediji ...
• Na besedilo ali del besedila, tudi slike, tabele, grafikoni, zvočni posnetki, rokopisi ...
• Navedemo tisto izdajo oz. digitalno verzijo, iz katere smo prekopirali besedilo.
• Ne citiraj drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov!

Viri in literatura

• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih (viri - predmet raziskave, literatura - teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo).
• Znanost priporoča razdelitev vire na primarne, torej tiskane, in sekundarne, torej spletne, vire, a se mi te delitve ne bomo posluževali.

Zaslon in papir

• Trenutno se piše na zaslon, a z namenom tiskanja, saj je od tiskanih objav odvisna profesija določenega strokovnjaka.
• Isti strokovnjak lahko še vedno piše tudi na spletne forume, za časopise, leksikone itd.
• Kmalu verjetno drugače - verjetno se bo vse skupaj selilo na splet, kjer je lažje dostopno vsem (hitreje in ceneje).
• Obseg spletnih strani je neprimerljivo večji od strani v knjigi.
• Spletne strani niso označene s številkami, a to ne predstavlja problema, saj predmet iskanja lahko hitro najdemo z ukazom (<Ctrl> + <f>).
• Prednost spleta - neposredne povezave.
• Ne navajaj celotnih URL-jev!

Zgledi

• Bolje je, da podatke o publikacijah pobiramo s Cobissa in na platnicah zgolj preverimo, ali držijo.
• Ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC – vsi ti zapisi so podrobni, poleg tega pa težko berljivi, ker se ne ravnajo po pravopisu.
• Vrsto medija navedemo, kadar res ni jasno za kaj gre.

Knjiga & Knjiga na bralniku

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• Če je knjiga dostopna na spletu, narediš povezavo na digitalno verzijo: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

• Pri e-knjigah ali na Wikiviru ne citiramo podatka o straneh, ker ga pač ni.
• Bolje je citirati z dLiba ali Wikivira, ker na bralnikih manjka podatek iz katere tiskane izdaje je vzet tekst.

Primer: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

• Odpret moraš dva zapisa; zapis o članku in zapis o zborniku (tja te prinese klik Glej publikacijo.

Primer: *Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Poglavje

• Večinoma kadar imamo več avtorjev.
• Navajanje poglavja enega avtorja je enako kot pri navajanju članka v zborniku.
• Navajanje večavtorske izdaje.
• Primer: Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)

Razprava v reviji

• Primer: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS
• Pri revija lahko uporabiš bodisi polni naslov bodisi uveljavljeno kratico revije - odločiš glede na bralca, npr. če gre za stroko, navajeno kratic, seveda napišeš kratico.

Članek v časopisu

• Ne zapisujemo letnika in številke, če gre za dnevnik, pomembna sta le datum in stran.
• Pred datumom ni ločil!
• Primer: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)

Članek na dLibu

• Dva zapisa: na posamično avtorsko objavo/na celo številko v zapisu.
• Včasih ima članek samostojen vpis z metapodatki, v Cobissu ga pa ni.
• Primer: Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib

Enciklopedijsko geslo

• Viri brez urejenih metapodatkov.
• Ne navajaš avtorja (Wikipedija)
• Kratki sklici narejeni zgolj z oglatimi oklepaji.

Primer: Planinska povest. Wikipedija. 16. 11. 2021

• Nedigitalizirani leksikoni: navest moraš tudi avtorja in naslov gesla.
• Če ne gre za lastna imena, so v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico. Na Wikipediji vsi dobijo VELIKO začetnico.

Forum

• SlovLit ali Knjižni molji.
• Primer: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi.« SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Primer: Miran Hladnik. Slovenski viteški roman.7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. (COBISS)
• Če je ime spletišča poznano, ga moraš obvezno navest: Primer: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• Če se zgornji primer pojavi v tisku dodaš še Na spletu.

Zapis v podatkovni zbirki

• Primer: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• Katalog diplomskih nalog FF.
• Če bi bla povezava še do Cobissa bi še to dodal, ampak včasih diplom tam še ni bilo.
• Če se naslov ne nahaja na platnicah, ga dodaš v oglati oklepaj.
• Lahko dodaš tudi mentorja.

Primer: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Navest moraš podatek o lokaciji prosojnic. Povezavo označiš s ppt ali pptx.
• Če je video pod kar enim uporabniškim imenom, ga ne navajamo.
• Primer: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• Podatek o viru je neposredno pod sliko.
• Hiperpovezave so različne, če gre za topografski ali ortofoto pogled.
• Če daješ slike zemljevida, v katerega lahko posegajo tudi drugi, spustiš ime avtorja.

Fotografija

• Neposredno pod fotografijo, številčiš zaporedno po zgledu Slika 1, Slika 2 itd.
• Tako se navaja tudi grafikone in tabele.
• Navajaš avtorja dejanskega slikanega predmeta (če gre ne vem za kip recimo).
• Fotografovo ime se navaja kot Foto tainta, če je fotografija avtorski izdelek.
• Objaviš lahko le tisto, kar ima izrecno napisano, da je javna last.
• Javna last so : Flickr, Instagram, Panoramio, Wikimedijina Zbirka.
• Slike, ki so dostopne na wiki spletiščih, moraš citirat iz direktne baze slik, tj. Wiki commons oz. Wikimedijina Zbirka, ne pa z lokalne Wikipedije.

Risba

• Opisovanje slike narediš v oglatem oklepaju za virom.
• Ko spletišče zamre in link ne deluje več, povezavo preprosto izbrišemo.

Glasbeno delo

• Naslove klasike se sloveni.

Radijska & televizijska oddaja ter film

• Kako izbrati najpomembnejše? Ponavadi napišemo urednike ali novinarje (odvisno kdo je v ospredju).
• Film - naslov je napisan ležeče, na prvem mestu je režiser (razen če filmi niso izrecno avtorski).

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje referenc ali poznavanje referenc zgolj v enem jeziku.
• Samocitiranje ali citiranje zaradi citiranja samega.
• Navajanje odvečnih URL-jev ali samo slednje brez drugih podatkov.
• Za vsak vir na spletu, moraš preveriti ali obstaja tudi v tiskani obliki in to navesti (Cobiss ali dLib).

Navajanje na Wikipediji

• Med viri ne smeš navajati drugih člankov, ki so na Wikipediji (referenco nanje narediš z linkom).
• Prepovedano je lastno raziskovanje.

Žanri

• Z množičnim pisanjem se toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča.
• Stroka: dva pomena, 1.: disciplina = posamezna znanstvena področja & 2.: kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
• Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• Pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega področja
• Strokovni članek: že objavljena spoznanja (uporabnost in promocija)
• Strokovna liternarnovedna revija Otrok in knjiga, znanstvena Primerjalna književnost
• Monografske publikacije: znanstvene, strokovne knjige, univerzitetni učbeniki, šolski učbeniki, učno gradivo, učni pripomočki, diplome, magisteriji in disertacije
• Status strokovnega pisanja ima več žanrov: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, esej, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija

Šolsko pisanje

• Žanri: referat, esej, diplomska naloga, magisterij, doktorat
• Namen: izpolniti študijske obveznosti
• Poudarek je na referenci in načinu njihovega upoštevanja.

Popravljanje

• Popravljanje = lektoriranje in korigiranje
• Lektoriranje je popravljanje slogovnih in pravopisnih napak, danes pa lektorstvo v angleščini pomeni bolj tehnično kot jezikoslovno urejanje besedil.
• Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža
• Pri korigiranju gre za popravljanje tiskarskih napak.

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije leta 1961.
• Pomembno je, da nimamo razvad: neodzivanje na pošto, nezahvala, dolg čas odzivnosti, neuporabljanje standardne slovenščine, uporaba slenga, narečja ...
• Pomanjkanje komunikacije je eden glavnih razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi.
• Priporočeni začetki pisma o strokovnih zadevah, njihovi zaključki in podpis

Socialna omrežja

• Splet 2.0
• Različna v funkcijah
• Glede na št. uporabnikov: Facebook>YouTube>Google+>Twitter>Instagram
• Razlikujejo v funkcijah.
• Še vedno ima največ uporabnikov Facebook, sledi Youtube, Instagram, Tiktok ...
• Namenjena so druženju, ne strokovnosti, a so storke kljub temu delno oblikovane tudi prek socialnih platform.
• Dunbar's number: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.
• Problem laičnih raziskovalcev.
• Tvit – sporočilo na Twitterju, omejeno na 140 znakov, je nekakšno mikrobloganje. Vsebinsko je na prvem mestu zabava ter komentarji oziroma retviti.

Zagovor

• Zagovor akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov ... imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, strokovnih ceh ...
• Natančna pravila za izbiro in prijavo teme sprejme fakultetni senat

Literarna kritika

• Povzetek lastnosti: novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega

Enciklopedični članek

• Zahteva večjo jedernatost oz. konciznost
• Odpoveduje se anekdotičnosti, ni predrobnih info.

Biografski članek

• Za enciklopedični vpis se lahko potegujejo osebe, ki se večkrat pojavijo v drugih geslih.
• Navodila za dopolnjevanje že obstoječih gesel, glej Novo pisarijo str. 219.

Članek o knjigi

• Najprej dobijo članek avtorji, ki so bolj poznani oziroma delo, ki je znano.
• Navodila za članek o knjigi, glej Novo pisarijo str. 222.

Učbenik

• Specifike: dialoškost, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo, serije.
• Velikokrat so lahko gradiva pomanjkljiva, ker založbe hitijo z njihovo pripravo, da bi dosegle monopol.
• Očitki na račun učbenikov: učbenik ni poenostavljena oblika znanstvene monografije!, pomnjenje informacij postane pomembnejše od razumevanja in resnice itd.

Strokovni blog

• Blog = spletni dnevnik, obstaja področni blog, blog na določeno temo, osebni blog itd.
• Uporabna spletišča – WordPress, Google Blogger, SiolBlogs itd.
• Izraz izhaja iz l. 1997, je pa bolj publicistične nravi.
• So primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj.
• Niso podvrženi recenziranju in se izogibajo citiranju.

Spletni forum

• Pomembni za vzdrževanje znanstvene skupnosti – objavljanje strokovnih sporočil, vprašanj, nasvetov, komentarjev, ugovorov, vabil, itd.
• Pojavil v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja. Pred tem ime elektronska oglasna deska.
• Je kombinacija spletnega arhiva in e-pošte.
• Nitkanje = sledenje določeni temi.
• Nemoderirani vs. moderirani forumi.
• Lahko moderator preveč vpliva na objave?
• Forum Humanist!
• Forum SlovLit!

Slog

• Branje od spodaj navzgor (spodaj so novejše informacije) nasproti branju tiska, ko beremo od zgoraj navzdol.
• Včasih se je besedo besedilo asociiralo s tistkom; danes z zasloni.
• Stran besedila na zaslonu je večinoma ležeča, se pa po tisku zgleduje v smislu praznega prostora na obeh straneh poleg besedila, saj to omogoča lažje branje. Privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov.

Sestavni deli

• Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge.
• Kratica IMRAD (introduction, methods, results and discussion).
• Ta kratica v veljavi za eksperimentalne vede (sem spada tudi literarna zgodovina).

Naslov

• Najbolj radikalen povzetek teksta, sledijo mu ključne besede.
• K naslovu spada UD-klasifikacija.
• Ne sme biti predolg, mora biti pravopisno pravilen ...
• Naslove prevajamo v angleščino.

Izvleček

• Krajša oblika povzetka, njegov namen je bralcu omogočiti presojo, ali ga članek res zanima.
• Predmet raziskave, metode, rezultati, sklep. Ni odstavkov, prav tako ne kratkih sklicev ali opomb.
• Natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim razmikom med vrsticami.

Ključne besede

• Ožja področja, ki sestavljajo članek.
• Pri izbriri ključnih besed nismo svobodni. Izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo.

Kazalo vsebine

• Kazalo se v wikijih pojavi samo.
• Preglednejše kot je kazalo, bolj pregledna je sama snov.

Povezave

• Ključen element, ki ločuje tekst na papirju od tistega na zaslonu.
• V formatu html modre barve in podčrtane.
• Na wikijih oglati oklepaj za zunanje povezave ter notranji oklepaj za notranje povezave.

Napake

Najpogostejše napake, ki se pojavljajo v znanstvenem pisanju, so:

• Gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje),
• nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila),
• pomanjkanje konteksta,
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«),
• slogovna puščobnost,
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila),
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca,
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom,
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Gostobesednost

• Črtajo naj se besede, ki ne podajajo bistvenih informacij, razen če gre za govorni tekst, saj v tem primeru take besede omogočajo lažje poslušanje.
• Take besede so npr. tudi, še, pa, lahko, svoj, takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato, izpostaviti, poudariti, naglasiti, predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del, nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli, določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni.

Nerazumljivost

• Na žalost največkrat izhaja iz avtorjeve težnje, da bi izpadel pameten.
• Prepogosta raba terminov in mašil.

Pomanjkanje konteksta

• Bolj kot naučeno znanje, je pomembno vedeti, kako do tega znanja priti (zakladnica virov!).
• Izogibaj se posplošitvam!
• Izrazom kot sta samo ali kar se izogibaj, saj bralca pristransko usmerjajo k razumevanju stavka.

Manierizem

• Kateri vs. ki.
• Črtaj ven vse, kar je že logično ali samoumevno (npr. reference na uglednost določenega avtorja, arhaizmi).

Slogovna ubornost

• Ponavljanje!
• Uporaba besede predstavnik.

Pristranskost

• Pristranski, ko se poglobimo v temo in nam postaja vedno bolj domača – izogibaj se poimenovanju avtorjev zgolj z imenom!

Terminologizacija

• V izrazu samem (z delno izjemo umetnostnega jezika in onomatopejskih besed) ne bomo našli resnice predmeta! Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni.
• Če imaš polemika v izbiri termina, ob izbiri le-tega ne boš rešil problema v samem predmetu opisovanja.
• Znanje terminologija je seveda pomembna, a naj nas ne zapelje v pretirano ukvarjanje z besedoslovjem namesto z raziskavo.
• Ni dobro pretiravanje, prav tako pa ni dobro prehudo posploševanje oziroma absinenca terminov.

Spol in število

• Raje uporabljaj prvo osebo množine.
• Tretja oseba množine pride v poštev kot zadnja zadnja možnost!

Mentalno brambovtsvo in servilnost

• Nobena skrajna drža ni vredu – bodisi pertirano poudarjanje slovenskega bodisi pretirano poudarjanje tujega.

Govorna prezentacija

• Sem spadajo vse vrste objavljanja, pa tudi predstavitve kot so predavanja.
• Problem govornih šol v smislu, da se preveč poudarja spektakel in se na ta način lahko zgreši sporočilo predavanja.

Prosojnice

• Zakaj so prosojnice dobre? Pritegnejo poslušalca, hkrati pa pomagajo predavatelju; a spet ne smeš pretiravat, saj lahko PowerPoint prevzame vso pozornost.
• Prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafikone, mogoče še kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila, ker zavajajo študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vse potrebno znanje.
• Namesto tega le nekaj praktičnih nasvetov: tudi tu je treba pri oblikovanju imeti mero: ne preveč teksta na stran, ne preveč barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi, zabavnih sličic brez informativne vrednosti, emotikonov in plešočega besedila.

Vizualizacija

• Besedilo na spletu slikovitejše od tiskanega.

Fotografije (licenciranje, nalaganje)

• Z verbalnega v smer slikovnega sporočanja, saj to zahteva manj napora.
• To naj bi bilo nevarno, saj zmanjšuje posameznikovo zmožnost tvorjenja predstav ter prispeva k posameznikovi duhovni pasivnosti in odvistnosti.
• Računalnik pri upravljanju z besedili pogosto dela napake (glej dLib, besedila v tekstni obliki).
• Mnenje, da fotografija ne zadostuje znanstvenemu raziskovanju je zgrešena: opazimo veliko več detajov, kot z očmi (papirus, iluminirani rokopisi, vklesani napisi).
• Avtorstvo je strogo individualno.
• Če jo daš na internet pod oznako creative commons morš dodat zraven by in ime avtorja?
• Ime avtorja izpustiš, če navede vsaj vzdevek.
• Photography and the law!
• Uporablja v publicistiki; reportaža!
• Hramba fotografij: Flickr, WetTransfer, Instagram, Shrani.si
• Na Googlu večina slik v zasebni lasti; najuporabnejše v Wikimedia Commons.
• Na spletu moraš slike licencirat tako, da ustrezajo svetovni zakonodaji basically.
• V Sloveniji potrebno za vse slike popisati avtorja (ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), objavljene so lahko na Wikipediji, ne pa v Wikimedia Commons (npr. Spomenik rudarja v Tivoliju).
• Creative commons = ustvarjalna gmajna.
• Slike se zdaj nalaga v Wiki Commons, licenco moraš prevzeti ročno, opremit sliko s ključnimi besedami, kategorijami.

Infografika (tabele, grafi, zemljevidi, besedni oblak)

• Informacijska grafika = oblika vizualizacije, ki izrablja človeški vid za hitro in jasnejše dojetje vzorcev npr. spletni zemljevidi, Google Maps pa to.
• Grafično prikazovanje izumili v 18. stoletju; v 20. najbolj uporabljali geografi, danes večinom vsi.
• Statistične podatke zajema iz podatkovnih zbirk.
• Empirične literarne vede vs. tradicionalne literarne vede.
• Za tabele na wikijih posebni ukazi, glej str. 287.
• Grafične predstavitve podatkov: grafikoni (stolpični, histogrami, tortni, funkcije), diagram (časovni, kronološki, organizacijski), kartogram, shema, piktogram.
• Zemljevid (Načrt Poljan) prva objavila Marja Boršnik v Tavčarjevem zbranem delu; literarni sloji na Geopediji (npr. Literarni spomeniki, Literarne poti itd.)
• Besedni oblak (Wordle, Voyant tools).

Iskanje

• Danes imamo izjemen dostop do informacij.
• V Cobissu razlikovanje avtorjev s kodo oz.številsko identifikacijo vsakega avtorja (letnice rojstva!).
• Na mednarodni ravni še veliko hitreje pride do pripisa dela napačnemu avtorju.
• Od 1970 naprej za knjižne objave ISBN, za periodiko ISSN, spletne objave pa DOI.
• 10-mestnim ISBN moraš dodati predpono 978, da ustrezajo današnjemu 13-mestnemu standardu; v nadaljevanju 3 številke pomenijo državo (Slo. 961), založbo (npr. FF ima 237); knjigo znotraj založbe in zadnja je kontrolna števka (v obliki črtne kode EAN).
• Na Wiikijih tudi identifikacijske oznake npr. CONOR, VIAF, ORCID, OVL.

UDK

• Univerzalna decimalna klasifikacija spremlja objave in nasprotno od ISBN ali ISSN, skrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje.
• 0 = znanost in znanje, informacije, organizacije, dokumentacija, bibliotekarstvo, institucije, publikacije; 1 = filozofija in psihologija; 2 = teologija in verstva; 3 = družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje; 4 = matematika, naravoslovje; 5 = uporabne znanosti, medicina, tehnika; 6 = umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport; 7 = jezik, književnost; 8 = geografija, biografija, zgodovina
• Slovenija ena izmed 30ih držav, ki to počnejo.
• Preglednejša klasifikacija je FOS 2007, ki ima 47 področij; najbolj znane enciklopedične klasifikacije (npr. družboslovje vs. naravoslovje).
• S tem opremljena tudi Slavistična revija.

DOI

• Digital object identifier: standard za označevanje spletnih objav.
• Vpogled na kaj se nanaša koda je zastonj, pridobitev kode je pa plačljiva.

COBISS ID

• Ima vsaka registrirana objava; iskanje nečesa, ne vrže ven vsega, kar bi bilo s tem tudi v povezavi (npr. pri iskanju monografije ven ne vrže člankov iz zbornikov z isto tematiko).
• Seznam najbolj branih knjih in Knjižnično nadomestilo.

Podatki in podatkovne zbirke

• Pojem iz znanstvenega sveta, zlasti povezan z računalniško obdelavo.
• Tudi izraz zajemek XD
• Informacije so dokumenti (fizičen) ali podatki (osnovni element informacije)
• dLib, SSKj oz. Fran, Gigafida, Cobiss ...
• Če na dLibu ne dobiš kuj zadetkov, daš ukaz Išči tudi po celotnem besedilu.

Seznami

• akumulacija = kopičenje, enumeracija = naštevanje
• Tehnologija podpira enciklopedični princip dojemanja.
• Množina informacij spreminja naše mnenje o tem, kaj je mišljenje.

Digitalna humanistika (tudi empirične metode)

• Prvič uporabljen izraz l. 2001; 2005 prvič v slovenščini.
• Kultromika!
• Zajem (podatkovno rudarjenje), obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti.
• Vse metode so empirične (opazovanje ali eksperimetn) v naravoslovju.

Slovarček novih besed

A

• analfabet = nepismen

D

• diletant = neprofesionalen pisec v določeni stroki ali ljubitelj - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim

E

• entiteta = kar je, obstaja kot smiselna enota, celota ali danost
• etatističen = državen
• eklatanten = očiten, jasen, prepričljiv

F

• fluidnost = spremenljivost

I

• indikator = kazalnik

L

• legalizem = dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje

K

• kataklizma = katastrofa, dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• konciznost = jasnost, natančna izoblikovanost

M

• merkantilističen = tržen

N

• neologizem = nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka

P

• pismouštvo = učenjaštvo, znanost

S

• subverzija = revolucija