Parcelam

Mnenje o Slavistični reviji

Prejšnji teden je vsak študent, pri prvem predavanju predmeta Uvod v študij slovenske književnosti, dobil darilo, Slavistično revijo iz leta 1993. Seveda me je najprej pritegnila naslovna stran, temno rdeča naslovnica, z neznanimi številkami v levem zgornjem kotu in naslovom, ki mi je pobližje predstavil, kaj vse bo vsebovala ta majhna knjižica. Ko sem na hitro prelistala in preletela naslove prispevkov, sem zasledila kar nekaj znanih imen avtorjev člankov. Za imeni avtorjev pa so sledili zapleteni in nerazumljivi naslovi, ki so v meni prebudili zanimanje po prebiranju in poglabljanju v njihovo vsebino. Ko sem prišla skoraj do konca revije, sem naletela na poglavje Etnologija, ki pa me je zaradi moje vzporedne smeri študija, etnologija, seveda takoj pritegnilo.

Prebrala sem prispevek Urszule Kowalske, Problematika mita v sodobnih raziskavah kulture. Izbran prispevek mi je bil zelo všeč, saj je hkrati pokril področje zgodovine, kulture in samega razvoja človeka. Avtorica članka je nam, bralcem, dala zelo dobro vedeti da mit, tako kot mnogo drugih reči, ni nastal čez noč, ampak se je razvijal in izpopolnjeval v času in prostoru, skupaj s človekom. Med branjem sem si s pomočjo internetnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika razložila kar nekaj nepoznanih strokovnih izrazov, ki so članek le še bolj obogatili.

Pri začetnem prebiranju revije, sem si označila kar nekaj zanimivih naslovov, tako da me v prihodnje zagotovo čaka še veliko dobrih, zanimivih in predvsem koristnih prispevkov. --Parcelam (pogovor) 09:34, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodki v tem tednu

Velikokrat se nam zgodi, da hodimo po svetu z zaprtimi očmi. Da ne opazimo stvari, ki se dogajajo v naši okolici. Čez dan naredimo veliko kretenj, korakov, pogledov, prijemov, za katere se sploh ne zavedamo, saj prihajajo iz naše podzavesti. Tolikokrat smo jih že ponovili, da se teh dejanj sploh ne zavedamo več. Podobno je z branjem, vožnjo na mestnem avtobusu, poslušanjem, branjem medijev… Ta teden sem ponovno, zavestno, vključila mehanizme za zaznavanje vseh teh stvari, ki so spravljene v naši podzavesti, v naši dnevni aktivnosti. Na troli sem postala pozorna na oglase, na avtobusu in v avtomobilu sem napela ušesa, ter poslušala informacije, ki jih je posredoval radio, ob prebiranju časopisov pa sem postala pozorna na majhne, skrite okvirčke, ki so mi razkrili zanimive reči. Med njimi sem našla tudi naslednje:

V nedeljo, 20. oktobra, smo obeleževali 51. letnico smrti literarnega zgodovinarja, jezikoslovca in bibliotekarja, Mirka Rupla. Mirko Rupel spada med najbolj uveljavljene raziskovalce slovenske reformacije. Leta 1950 je za sodelovanje pri Slovenskem pravopisu dobil Prešernovo nagrado.

V ponedeljek zjutraj, na poti v Ljubljano, pa sem v jutranjih poročilih na radiu Slovenija poslušala kulturni prispevek o letošnji podelitvi Jenkove nagrade. Naziv za najboljšo pesnico in s tem naziv za letošnjo Jenkovo nagrajenko, je dobila Ana Golob in sicer za zbirko pesmi Vesa v zgibi.--Parcelam (pogovor) 17:43, 23. oktober 2014 (CEST)

Na kratko o Novi pisariji

Pri mojem prvem srečanju z Novo pisarijo sem se že takoj na začetku malo zaustavila pri samem naslovu, Nova pisarija. Že iz samega naslova sem razbrala, da bodo naslednja poglavja v sebi nosila razloge, razlage in podrobnosti o spremembah strokovnega pisanja; da bo Nova pisarija govorila o novem načinu pisanja, prenašanja besedil; o prehodu pisane besede iz papirja na zaslon.

Zelo zanimiva so se mi zdela razmišljanja in pogledi v drugem poglavju z naslovom Pismenost, kjer je bila predstavljena današnja internetna človeška pismenost. Strinjam se z dejstvom, da se stvari iz dneva v dan, iz ure v uro spreminjajo, zato je prav, da imamo možnost imeti tak priročnik, kot je internetna Nova pisarija, saj, kot je napisano, nima datuma nastanka in izdaje, nima avtorja, saj nastaja sproti, s pomočjo mnogih. Veliko reči je postavljenih in predstavljenih na realnih tleh, kot npr. dejstvo, da je večina mladih dandanes primarno internetno pismenih in da se večinoma po informacije zatekajo na internetne strani.

V nadaljnem poglavju Wikiji sem izvedela veliko novega o ozadju nastanka, ustvarjanju in delovanju »Wiki« strani. Nikoli še nisem zasledila vseh področij in internetnih strani, ki jih pokriva neprofitna organizacija Wikimedia.

Ob vsem prebranem, se mi zdi Nova pisarija uporabna za vsakega človeka, ki se ima za internetno pismenega, saj nam le-ta predstavlja ozadje delovanja in nastajanja vseh internetnih strani, s katerimi se srečujemo dan za dnem. Hkrati se mi zdi izredno zanimiva, pestra in berljiva.

V poglavju Wikiji sem zasledila novo, meni še nepoznano besedo repozitorij, za katero pa v Slovarju slovenskega knjižnega jezika nisem našla razlage.--Parcelam (pogovor) 20:59, 19. november 2014 (CET)

Simpozij obdobja

• Irena Avsenik Nabergoj, Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

• Saša Babič, Uganka v časovnem prerezu ((literatura)

• Matjaž Birk, Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

• Milena Mileva Blažić, Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (pdf)

• Blanka Bošnjak, Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

• Zoran Božič, Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

• Jadranka Cergol, K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

• Joanna Cieślar, Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literatura)

• Renata Debeljak, Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

• Monika Deželak Trojar, J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

• Ljudmil Dimitrov, Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

• Marijan Dović, Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak, Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literatura)

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer, Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezik)

• Florence Gacoin-Marks, Francoska prevoda Alamuta (literatura)

• Monika Gawlak, Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

• Dragica Haramija, Janja Batič, Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

• Robert Jereb, Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

• Andraž Jež, Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura

• Jožica Jožef Beg, Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

• Franci Just, Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)

• Marko Juvan, Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

• Irma Kern, Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)

• Sanja Kostanjšek, Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

• Erwin Köstler, Andrej Leben, Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)

• Ana Košuta Skok, Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)

• Zvonko Kovač, Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

• Boža Krakar Vogel, Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura)

• Ivana Latković, Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak, Kako recipirati nepročitano (literatura)

• Laima Masytė, Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literatura)

• Maja Melinc Mlekuž, Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literatura)

• Vesna Mikolič, Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

• Jun Mita, Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

• Marija Mitrović, Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literatura)

• Mladen Pavičić, O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)

• Katarina Podbevšek, Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)

• Timothy Pogačar, Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

• Gizela Polanc Podpečan, Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

• Ivo Pospíšil, Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre, Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj, Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

• Urša Prša, Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

• Vilma Purič, Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

• Andrej Rozman, Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)

• Megi Rožič, Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

• Špela Sevšek Šramel, Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

• Tone Smolej, Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

• Maja Smotlak, Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

• Julija A. Sozina, Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

• Marija Stanonik, Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literatura)

• Nadežda Starikova, Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

• Đurđa Strsoglavec, Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literatura)

• Jana Šnytová, Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)

• Katarina Šrimpf, Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

• Miran Štuhec, Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

• Bożena Tokarz, Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

• Loredana Umek, V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

• Jonatan Vinkler, Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

• Marijanca Ajša Vižintin, Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

• Saša Vojtech Poklač, Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

• Janja Vollmaier Lubej, Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

• Janez Vrečko, Novo branje konsov (literatura)

• Martin Vrtačnik, Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literatura)

• Nina Žavbi Milojević, Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)

• Alenka Žbogar, Literarno branje in mladostniki (literatura)

• Andreja Žele, Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literatura)

• Janja Žitnik Serafin, Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezik in literatura)

• Igor Žunkovič, Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)

--Parcelam (pogovor) 08:33, 20. november 2014 (CET)

SlovLit in 22. julij

Na forumu SlovLit sem na svoj rojstni dan, 22. julija, našla najbližje zapisano dogajanje iz leta 2013. Avtor prispevka je nekdanji urednik knjižne zbirke Krt in urednik slovarjev pri DZS, Simon Krek. Gre za resolucijo, javno izjavo o pomembnem vprašanju, o nacionalnem vprašanju za jezikovno politiko.

Objavi bi pripela naslednje oznake:

• Simon Krek
• julij
• slovenski jezik
• družbene razsežnosti
• jezikovna politika
• javna izjava
• izobraževanje
• delovna mesta

--Parcelam (pogovor) 22:01, 14. januar 2015 (CET)