NušaF

O Slavistični reviji

Za rdečimi platnicami, ki morda res spominjajo na čase komunizma ali pa kozarec žlahtne kapljice (kot smo to ugotovili na preteklem predavanju predmeta Uvod v študij slovenske književnosti), se skrivajo listi z vonjem po trohnobi, ker so menda dolgo časa samevali na policah v slovenističnem kabinetu. Ker pa moja naloga ni napisati komentarja o izgledu, vonju in otipu Slavistične revije, bom pustila te občutke ob strani in se dotaknila vsebine. Gre pravzaprav za slovensko literarno publikacijo, natančneje osrednji slovenski znanstveni časopis. Izdaja, ki me je pretekli konec tedna spremljala med nastavljanjem zadnjim jesenskim sončnim žarkom na domači dolenjski zemlji, ne spada med najmlajše, pa tudi ne med najstarejše, saj zgodovina izhajanja revije sega daleč v leto 1948.

Celotno revijo sem prelistala bolj površinsko, malo več pozornosti pa sem vseeno namenila članku o opisu prekmurskega narečja. Omenjeni članek (pa tudi ostali članki v reviji) so za povprečnega bralca, ki je slab poznavalec jezikoslovnih in literarnih področij slovenskega jezika (kamor zaenkrat na žalost spadam tudi sama), je skrajno skrivnosten in težek za razumevanje. Slavistična revija po mojem mnenju torej ni namenjena povprečnemu bralcu, ki bi se z njo kratkočasil med malico ali čakanjem na vlak in v njej iskal fotografije zvezdnikov v nerodnih položajih, pač pa bralcu, ki je literarno malo bolj izobražen in zato do literature in jezikoslovja goji drugačen odnos, pa tudi čustva. V letih, ki jih nameravam preživeti kot aktivna študentka slovenistike, načrtujem taka bralka postati tudi sama, do takrat pa bo Slavistična revija zorela na moji knjižni polici, moje jezikovno in literarno znanje pa bo ta čas zorelo in se nadgrajevalo med predavanju v predavalnicah Filozofske fakultete. --NušaF (pogovor) 12:19, 17. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

Ker nisem želela ostati brez opravljene naloge, sem med sobotnim pospravljanjem po hiši poslušala radio, da bi zasledila kakšno novico, ki bi jo lahko opisala v članku. Ničesar literarnega, kaj šele literarnozgodovinskega. Očitno poslušam napačne radijske postaje. Med sestavljanjem hiše iz kock z mlajšim bratcem sva kljub njegovemu negodovanju poslušala gospe na vseh televizijskih postajah, ki bi lahko predvajale kaj takega, o čemer bi se lahko vsaj v dveh stavkih razpisala tukaj. Tudi ta poskus je bil neuspešen. Ker pa sem nedeljo preživela v Logarski dolini, kjer ni bilo ne duha ne sluha o literarnovednih dogodkih, sem na poti proti domu z budnim očesom spremljala reklamne plakate. Ob avtocesti nisem zasledila nobenega reklamiranega dogodka, ki bi vsaj malo napeljeval na literaturo ali literarno vedo, sem pa izvedela, da bo Ljubljana gostila kup tujih glasbenikov in da ima Mercator od 17. 10. 2014 znižane mandarine. Da pa ne bo moja domača naloga tako neliterarnozgodovisnka sem na Wikipediji poiskala seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev. Moja ugotovitev: ni jih malo! --NušaF (pogovor) 11:11, 16. januar 2015 (CET)

Nova pisarija

Po branju Nove pisarije, sem si od vseh računalniških in malo manj računalniških pojmov najbolj zapomnila pojem creative commons. V slovenščino je (kot je omenjeno v novi pisariji) preveden kot 'ustvarjalna gmajna', gre pa za avtorsko licenco, ki je namenjena lažjemu dostopu do intelektualnih proizvodov. Ta licenca bralcu omogoča bolj prost dostop kot avtorska licenca Copyright, saj ni tako osredotočena na morebitne zlorabe. Licence creaticve commons so: Priznanje avtorstva, Deljenje pod istimi pogoji, Nekomercialno in Brez predelav. --NušaF (pogovor) 11:12, 16. januar 2015 (CET)

33. Simpozij obdobja

VSEBINA

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (?)
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarna veda)
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literarna veda)
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literarna veda)
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literarna veda)
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)
Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (?)
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarna veda)
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)

--NušaF (pogovor) 11:12, 16. januar 2015 (CET)

Kaj se je na moj 19. rojstni dan, 11. 11. 2014, dogajalo na SlovLitu?

Najprej je nova prostodostopna znanstvena revija Digital Literary Studies iskala nove sodelavce. Ta članek bi uvrstila na področje literarne vede in digitalne humanistike (spletna stran se ukvarja z analizo literature, njeno kritiko in z načini elektronskega dostopanja do literature). Če zadevo navežem na vsebino Nove pisarije in s tem na snov izpita, ki se bliža, se splača omeniti, da je spletna stran avtorsko urejena z licenco Creative commons in oznakama Non commercial in Open access, kar je zelo razveseljujoč podatek.

Kasneje je Špela Vintar pozvala sodelavce, sodelavke in ostalo množico na portalu, da se udeležijo predavanja dr. Nikole Dobrića z univerze Alpe-Adria v Celovcu, ki je predstavljal izkušnje s področja označevanja napak v korpusu učečih. Predavanje je bilo v predavalnici R3 na FF v Ljubljani. Ta članek bi uvrstila na področje jezikoslovja.

Tretje pomembno obvestilo na portalu, ki ga je poslal Štefan Kocjančič, je opozarjalo na digitalizacijo dela '26 povesti sa mlade ljudi' iz leta 1847. Članek bi uvrstila na področje literature in digitalne humanistike.

Zadnje obvestilo tega veselega datuma pa je bilo povabilo Lingvističnega krožka Fakultete v Ljubljani na sestanek, na katerem je predaval mag. Oliver Currie. Tema predavanja je bila Razvoj besednega reda z glagolskim začetkom v zgodnji moderni valižanščini, predavanje pa je potekalo v angleščini. Ta članek bi uvrstila na področje jezikoslovja. --NušaF (pogovor) 11:11, 16. januar 2015 (CET)

Tipi sprememb, ki jih je doživelo geslo Onkraj pekla so ljudje preden je našlo svoje mesto na Wikipediji

Gostobesednost: pisarija popravila sem nepotrebne zaimke in ponavljanja, pa tudi besedne zveze, kot so: na začetku romana, na koncu romana, potem, prej
Kategorizacija: spreminjanje kategorij, v katere se roman uvršča na podlagi zadetkov, ki jih ponuja Wikipedija
Dodatek: poglavje Zgodovina izdaj, saj je bilo delo v literarni recepciji odmevno tako doma kot tudi po svetu

--NušaF (pogovor) 11:11, 16. januar 2015 (CET)

Med referencami manjka še Zadravec, ki je Arlette primerjal z lepo Vido – citirati. Manjka tudi Glušičeva, ki pojasnjuje spremembo naslova; za oboje gl. Wikipedija, kazala strokovnih knjig v wikiprojektu Romani, in sklic na Stanka Janeža, Poglavitna dela ... Pri Slovenski književnosti 1945–1965 manjka avtor poglavja o romanu. Kaj pa diploma Mihaele Kavčič? Seznam literature o romanu je treba urediti po standardu (avtor, naslov, časopis, cobiss), enote pa razporediti po abecedi avtorjev ali kronološko. --Hladnikm (pogovor) 11:36, 29. januar 2015 (CET)