Ntomazic

Slovarček neznanih besed

korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
rafalen nanašajoč se na rafal
egalitarizem nazor, da so vsi ljudje enaki, enakopravni
koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
tilda grafično znamenje v obliki ležeče vijuge
kalkiran dobesedno preveden
fetišističen nanašajoč se na fetišiste ali fetišizem
fetišizem pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa
marginalen postranski, nepomemben
kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
paradigma vzorec, primer
konzumiran potrošen
konzument porabnik
kompetenten ki temeljito pozna, obvlada določeno področje
emancipirati pridobiti si enakopraven položaj
legitimirati napraviti, da kaj postane legitimno
recepcija prevzem, sprejem
sintagma besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
konsenz soglasje

E-pošta

Komentar k prebranemu

Uporaba e-pošte je za marsikoga izmed nas povsem vsakdanje opravilo. Njena vsakodnevna uporaba nas je privedla do mišljenja, da stvar obvaladamo in da se ji ni treba pretirano posvečati. Vendar se mi zdi, da prav to mišljenje napačno. Pri pisanju elektronske pošte je treba biti pozoren na vse njene sestavne dele (vključno s primerno izbiro zadeve, nagovorom, zaključnim pozdravom, podpisom), skrbeti, da je besedilo slovnično pravilno, brez pravopisnih napak ter zatipkanin in seveda paziti na samo vsebino napisanega. Članek v Novi pisariji dobro osvetli vse težave, s katerimi se neuki pisec srečuje, medtem ko sestavlja e-pošto, prav tako pa so v članku zapisani mnogi nasveti, ki bodo še tako izurjenemu piscu zagotovo nekoč prišli prav. Tudi sama sem z branjem članka pridobila mnogo koristnih informacij o elektronski pošti nasploh, pa tudi o pisanju le-te, ki jih bom v nadaljnjem življenju zagotovo uporabila.

Slovenistika in jaz

Slovenščina je bila že od nekdaj moj najljubši predmet, vendar mi je v osnovni šoli vse spreganje in sklanjanje šlo pošteno na živce. V srednji šoli se je stvar nekoliko spremenila. Slovenščino sem vzljubila prav zaradi vseh teh pravil, ki jih skriva v sebi, zaradi tolikih izjem in posebnosti, ki so meni kar same po sebi umevne. To me je povsem navdušilo, zraven pa se je pridružila še želja po odkrivanju novih svetov v knjigah, čeprav mi književnost ne diši toliko kot mi diši sama slovnica.

Moje prvo srečanje s Slavistično revijo

Ko sem prvič na hitro prelistala slavistično revijo, so mi v oči padle nekatere podrobnosti, ki mi niso bile niti malo všeč. Najprej sem opazila nekaj tujih jezikov - mar se nisem vpisala na študij, kjer se učimo slovenščine?! Nato sem opazila mnoge (poudarjene) kletvice, različne tabele, ki jih nisem mogla razumeti in ogromno tujk, ki jim nisem vedela pomena. Vendar sem kljub prvemu ne preveč dobremu vtisu začela Slavistično revijo brati. Ko sem odmislila vse negativne predsodke, me je dejansko "vase potegnil" prav prvi članek z naslovom Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS avtorja Mateja Meterca. Po pravici povedano nisem vsega razumela, zanimiv pa se mi je zdel predvsem zadnji del, kjer avtor govori, da bi bilo dobro, da bi nekatere stavčne frazeme uslovarili, saj so precej številčni in se pojavljajo v različnih pogovornih in narečnih skupinah (tak primer je "Ne moreš verjeti.")

Matej Meterc. Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS. Slavistična revija 63/1 (2015). 1−16. COBISS

Bibliografski članek

Prebrala sem enciklopedijski bibliografski članek o slovenskem književniku in literarnem teoretiku Tomu Virku na Wikipediji. Članek je sicer precej kratek, vsebuje samo kratek opis življenja in seznam njegovih del, vendar je verjetno to povezano tudi z dejstvom, da se o še živečih ljudeh ne piše toliko kot o tistih, ki so že pokojni. Preletela sem tudi bibliografski članek o Borisu A. Novaku, ravno tako na Wikipediji, ki pa je precej obsežnejši. Poleg življenjepisa in njegovih del, ki so primerno razporejena po podpoglavjih, sta dodani še dve poglavju: eno o nagradah, priznanjih in odlikovanjih, drugo pa o osnovnih področjih njegovega raziskovalnega dela. Dodane so še opombe, poglavje "Glej tudi" in zunanje povezave.

Slovlit, 1. januar

Prvi dan leta 2015 je bilo na SlovLitu objavljeno sporočilo, ki vsebuje dve e-pošti. Prva sodi v zgodovino jezikoslovja (govori namreč o prvi slovenski slovnici) in vabi k ogledu prispevka. Druga pa spada k lektoriranju (jezikoslovje), ki vabi bralce SlovLita na več dogodkov v okviru Lektorskega društva Slovenije.

Vaja: krajšanje naslovov

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika — Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika

Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig — Interdisciplinarnost pri redigiranju slovenskih knjig

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine — Literarni programi v letih 1919-1945 na območju Dravske banovine

Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 — Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989-2000

»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru — "Cerkovna ordninga" - novo odkriti izvod knjige

Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke — Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije nasilja v žanru kriminalke

Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik — Značilnosti prevodov iz slovenskega v makedonski jezik s področja migracij in azila

Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti — Različni pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov — Zmanjšanje uporabe bralnikov

Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni — Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja bolezni

Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih — Vrednoto, osebnosti in psihično blagostanje nadarjenih pisateljev

Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom — Zaporski delavci o stresu in zadovoljstvu z delom

Iskanje kritik

Kritiki na delo Dimitrija Rupla: Maks (1983)

Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih (1986). 93–96.
Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni[: Diplomsko delo]. Mentor: doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003.

Kje lahko najdemo kritike Pregljeve povesti Mlada Breda?