Ninastrmole

E- pošta

Slovarček manj znanih besed

• segment odsek, kos, sektor
• egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
• kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
• emotikon simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih
• frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• vademekum - knjiga, publikacija, z osnovnimi pojasnili o čem, vodič
• utilitaren - poudarjati uporabnost, koristnost
• eksaminator - izpraševalec pri izpitu
• kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• revidiranje spreminjanje kakega besedila, uveljavljanje novih pogledov na nek določen pojav
• eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat - zahteva, nujnost
• angažma - angažiranost
• kontaminirati - združiti
• profilirati - prikazati bistvene značilnosti nečesa
• hermetizem - značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• brezpriziven - tak, ki ne dopušča ugovora
• inferiornost - manjvrednost
• altruizem - nesebičnost
• defitizem - mnenje, da je kako delo brezuspešno
• iniciacija - začetek kake dejavnosti
• emancipirati se - pridobiti si enakopraven položaj
• kapriciozen - muhast
• deklarativen - temelji na besedah, ne dejanjih
• ekspertiza - izvedensko mnenje
• arbitur - razsodnik
• atavizem - ponovitev lastnosti prednikov na potomce
• obscen - nespodoben, opolzek
• eskalirati - postopno se širiti
• sublimen - vzvišen, plemenit
• anahronizem - pojav, ki ni v skladu s časom/razmerami, v katerih nastopa
• fantazma - privid
• recenzirati - izraziti strokovno mnenje o znanstvenem ali umetnostnem delu, oceniti
• embargo - prepoved (omejitev) trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• promotor - kdor pospešuje delovanje
• inercija - lenobnost
• renomiran - znan, slovit
• statut - pravni akt, ki določa osnovno ureditev organizacije združenega dela
• sabotaža - namerno prikrito dejanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda
• diletant - amater
• Humboldt - nemški jezikoslovec, naravoslovec
• uzurpacija - nasilna prilastitev
• kontaminirati - združiti / okužiti / poškodovati
• apoliničen - skladen, umirjen
• renome - ugled, sloves
• pavšalen - posplošen, približen
• pasus - odlomek, del
• patina - starinski videz
• imponirati - vzbujati občudovanje
• garniranje - okraševanje
• pasant - mimoidoči
• obskuren - tak, ki nasprotuje svobodi, napredku
• kompilirati - sestaviti književno delo, razpravo po tujih ugotovitvah, dognanjih
• redundanten - tak, kki prenaša določeno obvestilo z vel zanki kot je potrebno
• paginiran - oštevilčen
• paberkovati - nabirati sadove, ki ostanejo na požeti njivi
• enigmatičen - skrivnosten, nenavaden
• antologija - zbornik najboljših (leposlovnih) stvaritev
• elaborat - strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
• koncizen - jedrnat
• nivelizirati - izenačevati
• renomiran - priznan, slovit
• ekspertiza - izvedensko, strokovno mnenje, poročilo
• rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje
• lukrativen - dobičkonosen
• neologizem - beseda ali besedna zveza, ki še ni splošno uveljavljena
• metastazirati - razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen
• lacanovec - privrženec Lacanovih nazorov
• majestetičen - veličasten, mogočen
• ekskurz - oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi
• konciznost - jedrnatost, jasnost
• asketizem - stroga vzdržnost
• legalistično - vedenje človeka, ki pretirano poudarja pomembnost poštenosti, pravičnosti
• restriktiven - omejevalen
• alfanumeričen - črkovno-številčen
• arbitraren - prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
• enumeracija - naštevanje
• pleonazem - besedno preobilje
• konkordanca - prikaz iskane besede/besedne zveze v sobesedilu
• konstelacija - medsebojni odnos, položaj, stanje, razporeditev

Komentar

E-pošta v 21. stoletju predstavlja glavni način komuniciranja, tako v uradnem kot neuradnem pogovoru.Je eden izmed najbolj uporabljenih oz. priljubljenih načinov komuniciranja v vsakdanjem življenju. Kljub temu pa veliko ljudi še vedno ne pozna bontona pisanja e-poštnih sporočil. Ker nam članek predstavi in nas spozna z osnovnimi pravili pisanja e-pošte,se mi je zdel izredno zanimiv in poučen. Menim, da bi bilo potrebno, da ga več ljudi prebere oz. se seznani z njim in dejstva, ki so predstavljena v njem tudi upošteva.

Uvod v Novo pisarijo

Komentar na prebrano

Ko sem slišala besedo pismenost, sem najprej pomislila na dobesedno zmožnost branja in pisanja, pa sem s pomočjo članka spoznala, da je veliko več kot le to. Obstaja digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, plavalna, funkcionalna, finančna, čustvena, matematična ali številčna, bralna, kulturna in politična pismenost. Prebrala sem tudi veliko novih in zanimivih informacij o wikipediji, ki jih prej nisem vedela.

Komentar na tipkanje

Literarno delo sem popravila, kjer so nastale napake. Delo me je veselilo, saj ni bilo težko in kar sem počela, se mi je zdelo poučno in koristno. Prav tako, menim, da je vsebina moje pretipkane zgodbe zelo resnična in prepričana sem, da se mnogo deklet moje starosti zlahka poistoveti z glavno junakinjo zgodbe (Franciko).

Od "Wikijev in šola" do "Vaja v pisanju" in izbira študija

Komentar na prebrano

Tema je kot po navadi zelo zanimiva. Vsakič znova se zavem, da o stvareh kot so npr. wikipedija, ki jih uporabljam vsak dan oziroma že skoraj vsa leta svojega šolanja pravzaprav ne vem veliko.

Izbira študija

Po končani gimnaziji, nisem vedela kam naj se vpišem in kaj bo pravi poklic zame v življenju. Vedela sem, da se bom, če se bo le dalo poskušala izogniti matematiki, fiziki in kemiji. Moj najljubši predmet v gimnaziji je bil Slovenščina, še posebno navdušena sem bila nad književnostjo. Zato, sem se odločila za študij Slovenistike. Zaenkrat se je izkazala kot dobra odločitev, upam in trudila se bom, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Od "Vaja v pisanju" do "Bralec" in komentar na Slavistično revijo

Revija je zelo zanimiva, vendar nisem povsem dobro razumela vsega, kar sem prebrala. Zelo veliko je strokovnih besed, ki ji v vsakodnevnem pogovoru ne uporabljamo oz. sem za njih prvič slišala. Zelo mi je všeč, da je na koncu vsakega članka tudi povzetek (summary) v angleščini, kar omogoča pomoč pri razumevanju in razlagi slovenskega članka predvsem tujcem, ki si želijo pridobiti novo znanje o slovenščini, vendar ne obvladajo jezika dovolj dobro.

Od "Žanri" do "Slogi" in Slovlit članek

Članek je zanimiv. Najprej nas avtor seznani z različnimi vrstami žanrov besedil. Torej vse od vsakdanjega sporazumevanja, publicističnega, umetnostnega do strokovnega oziroma znanstvenega žanra. S pomočjo članka znam definirati ali je članek napisan znanstveno, strokovno ali poljudnoznanstveno. Veliko novih informacij sem prav tako izvedela o šolskem pisanju in najverjetneje mi bodo v času šolanja prišle prav še velikokrat. Naučila sem se tudi razlikovati med pomenom besede lektoriranje in korigiranje, kar je bila zelo dobrodošla informacija, saj sem prej o tem vedela zelo malo. Skozi članek sem izvedela marsikaj tudi o bontonu pri pisanju e-pošte, komuniciranju preko socialnih omrežij, literarni kritiki, zelo koristnih informacijah o enciklopedičnih člankih, o pisanju učbenikov, strokovnih blogov in spletnih forumov.

Slovlit prispevek

E-poštno sporočilo, ki ga je profesor Hladnik prejel na gmail: Izobraževanje lektorjev -- Re: Ciproš, 23.8.2012 ob 07:26:30. V sporočilu je Mateja Čop napisala program avgustovskega izobraževanja učiteljev slovenščine na tujih univerzah, ki je trajal od 27.8.2012 do 28.8.2012. Program je sestavljen po urniku.

Krajšanje razvlečenih izvlečkov

Marja Boršnik je v svojih razpravah pisala o slovenski poljudni književnosti, pri čemer je njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v člankih poudarja dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter vsebinski in/ali oblikovni element igre in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Pričujoči sestavek želi opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in skicirati literarnovedno podobo. Na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo veliko, npr. Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; saj si brez upoštevanja njegovega dela sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)