NinaZor

Predstavitev

Sem študentka prvega letnika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer obiskujem predavanja na oddelku za slovenistiko in sociologijo.

Domače naloge

1. Domača naloga

- Izbrati članek za objavo na wikivir Josip Premk: Kresna noč, bajna noč ...

2. Domača naloga

- Objaviti izbrano delo na wikivir

- UTOPIJA - razmišljanje o utopični in distopični družbi

Danes vsepogosteje razmišljamo o družbi, v kateri ni političnih konfliktov, ni gospodarskih kriz, ni rasizma, seksizma, revščine. Pri tem hitrem preletu svetovnih aktualnih problemov nam res ne preostane drugega kot obupano razmišljanje v utopiji.

Ob tem pa se mi postavlja vprašanje, če bi zaživeli harmonično, brez nestrpnosti, se ne bi pojavile nove težave.

Na misel mi pride delo Williama Goldinga Gospodar muh. Dečki so namreč pristali na samotnem otoku, kjer ni bilo pravil, ni bilo hierarhije, živeli bi lahko svobodno. Vendar, ker so kot skupina potrebovali pravila in omejevanje za dobro funkcioniranje, so se med liki vneli konflikti. Tudi mi družba kot taka potrebujemo nadzor, pravila, da lahko živimo v redu.

Torej sama sem mnjenja, da smo in smo vedno bili distopična družba, ki hrepeni po utopiji, vendar je ta nedosegljiva za nas.

3. Domača naloga

Popravljalci sveta

- po informacije hodimo na Google

- pustiti svet, biti ali ga spremeniti

- kar je na tem svetu narobe gre popraviti, svet popravit na boljše, to počnejo med drugimi tudi predavatelji

- načini za izboljševanje sveta: vojna, zaradi želje kako bi moral biti svet urejen

- Prešeren nas je naučil, da tujčevo ne pomeni vedno slabo

- vedno bolj normalno postaja, da "popravljamo" svet na kulturnem področju  povečujemo število izbirnih možnosti v življenju

- jezik prispeva našemu kulturnemu blagostanju; na svetu obstaja 7000 jezikov

- slovenščina spada statistično gledano med velike jezike, ker ima več kot milijon govorcev

- sposobnost jezikov se med drugim lahko meri tudi po številu in kvaliteti člankov na Wikipediji

- Wikipedija je prostor zbiranja informacij, prav tako pa je tudi prostor, kamor informacije dajemo in kjer se dogaja nekaj za našo civilizacijo prelomnega

- Wikipedija ni odvisna ne od ideologij, ne od držav - nikogar na slovenski Wikipediji ne zaposluje nobeno ministrstvo ali nobena institucija

- slovenska Wikipedija že 12 let deluje in živi brez državne podpore

- s svojim prispevanjem Wikipediji bomo popravili na boljše tudi virtualni svet

REFLEKSIJA:

Sama sem dostikrat razmišljala o svetu, kot nekakšnem projektu, ki ga moramo izboljšati. Ni mi vseeno za pokojnine ali pa za stanovanjsko politiko, ki omejuje mlade ali pa podnebne spremembe. Zavedam pa se, da je to zahtevna naloga in, da sama definitivno nimam dovolj moči, da bi se borila in skušala izboljševati svet. Ne pravim, da obupujem. Pravim, da je potrebno pozvati ljudi in stopiti skupaj in začeti. Ne gre se samo za nas, ampak za vse generacije, ki bodo prišle za nami. Profesor Hladnik pravi, da obstaja svet, ki ga lahko popravimo in sicer to je wikipedijski svet. Wikipedija je spletišče, kamor lahko vsak posameznik prispeva svoja spoznanstva, dodaja informacije. S tem izboljša poznanstva, ki so znana do sedaj, s tem izboljšuje in popravlja svet.

4. Domača naloga (29.10. 2021) O Slavistični reviji

Pred mano na mizi leži izvod Slavistične revije. »Dajte nekaj napisati o njej za nalogo.« je bilo navodilo profesorja Hladnika. Zdaj pa gledam to rdečo knjižico, ki je drugi zvezek letnika 64 iz leta 2016. Do sedaj je moje vedenje o časopisu za jezikoslovje in literarne vede kar pomanjkljivo, zato si bom pomagala z dobro prijateljico vseh mladih raziskovalcev – Wikipedijo. V reviji najdemo slavistične teme, največji poudarek pa je na raziskovanju slovenskega jezika ter književnosti. Revija je začela izhajati leta 1948. Njen prvi urednik je bil Anton Ocvirk. Danes pa je glavni in odgovorni urednik revije Miran Hladnik. Zdaj ko sem izvedela osnovne stvari je čas, da pogledam in preberem kaj zame skrivajo te rdeče platnice.

5. Domača naloga (29.10. 2021) O izbranem literarnovednem članku

Na kratko predstavljen članek Pripovedni svet Brede Smolnikar avtorja Marka Juvana.

Breda Smolnikar je pisateljica, katere tematika in struktura njene proze temeljita na osebnem izkustvu. Njeni pripovedovalci in govorci so vpeti v okvire skupnega kolektivnega spomina. Kolektivni spomin – spoznavna metafora, ki analogijo med posameznikom in skupnostjo gradi na predpostavki o enovitosti družbenega telesa. Spominske podobe so nabite s pulzijo tj. telesno čustveno energijo ob enem pa te spominske podobe napaja temna energija travmatičnih doživetij družinskega, vojnega, ideološkega ali državnega nasilja.

Struktura njenih del je mešanica realnih in izmišljenih oziroma preoblikovanih lastnih imen. Gradivo ustnih žanrov – povedk, anekdot, krajevnih legend – preoblikuje v tok fragmentov in ciklično kompozicijo. Njen jezik preskakuje iz mimetičnosti v ustvarjalni poiesis še prek postopkov karikature, parodije, groteske in fantastike, ludistične igre označevalcev, liričnih opisov, pesnjenja v prozi, neskončnih stavkov ter ekspresivne krutosti in metafikcije.

Smolnikarjeva sodi med pisatelje, ki si literarno prepoznavnost utemeljujejo v posebnostih prostora svojega bivanja ali izvora, obenem pa krajevno ali pokrajinsko identiteto s pisanjem sooblikujejo in kritizirajo. – Kamniško – Domžalskega polja.

Ustvarja svetove na katere se opira tudi ustna zgodovina. Pri njej na plan prihajajo zatirana čustvovanja in doživetja žensk.

Pisateljica v nekaterih svojih delih slika izginjanje malomestnega naselja lično urejenih hiš in razkrajanje identitete mest.

Med branjem članka me je pritegnila omemba pripovedi o norici Amaliji.

Lansko leto me je zanimala sodna obravnava zoper pripovedke Ko se tam gori olistajo breze, ko je bila pisateljica obtožena obrekovanja in kršenja osebnostnih pravic tožnic. V igri je bila prepoved prodajanja knjig ter prepoved tiskanja te knjige. Juvan je v svojem članku omenil, da je Smolnikarjeva v eno od knjig vključila predlog civilne tožbe zoper obrekovanje, ki ga je zagrešila.

Poteze ženskega pisanja zaznamujejo besedilni svet Brede Smolnikar prek fokusiranje na trpeče, mučeno ali uživajoče žensko telo, prek prestopanja patriarhalnih družbenih norm, predvsem pa prek lika osvobojene ženske. Žensko pisanje ne označuje besedilnega izraza biološko ženskega spola, temveč snop pisateljskih tem in postopkov, ki se odklanja od hierarhij, binarne logike in poetoloških dominant, značilnih za vladavino moškega družbenega spola.

Pisateljica Breda Smolnikar si prizadeva izbojevati avtonomijo ustvarjalnosti ne le na ravni intelektualnega dela tudi na materialni ravni literarne proizvodnje in posredništva. Vseskozi si zagotavlja neodvisnost od jedra slovenskega literarnega polja ter njegovih ideoloških, ekonomskih, pravnih in političnih oblik discipliniranja, ki so infiltrirale v geste odločevalcev, nameščenih v aparatih založb, uredniške svete revij, komisije za subvencije in nagrade.

AVTOR

Marko Juvan je slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik ter univerzitetni učitelj. Rojen je 2. junija 1960 v Ljubljani. Predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za slovenistiko. Na Filozofski fakulteti predava literarno teorijo. Od 2002 do 2006 je bil predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost. Je (so)urednik literarnih, literarnovednih besedil in zbornikov. Objavlja tudi v tujem znanstvenem tisku.

6. Domača naloga (18.11. 2021) Stran na Wikipediji o izbranem literarnem zgodovinarju

Wikipedijska stran doktorice Metke Zupančič

Wikipedisjka stran Zupančičeve je obogatena z njenim delom na Univerzah V Združenih državah Amerikah in Kanadi. Zvedela sem, da je literarna zgodovinarka tudi prevajalka. Rodila se je 18. junija 1950 v Celju. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Diplomirala je leta 1974 iz francoskega jezika in primerjalne književnosti ter na Akademiji za glasbo leta 1975 iz flavte.

Iz francoščine je v slovenščino prevedla 9 romanov.

Objavlja v francoskem, angleškem in slovenskem jeziku.

Je prejemnica francoskega priznanja "Chevalier dans les Palmes Académiques"

7. Domača naloga

Sloj literarnih spomenikov na Geopediji

V samem Slovenj Gradcu nisem našla nobenega literarnega spomenika. Mojemu rojstnemu kraju je najbližji spomenik posvečen Leopoldu Suhodolčanu. Nahaja se Ugaslih pečeh na Prevaljah. Doprsni kip avtorja vsebuje napis njegovega imena in letnice v času katerih je živel. (1928 - 1980) Kip je postavljen na Prevaljah, kjer je tudi pokopan. Spomenik je iz leta 1985, izdelal ga je Mirsad Begić

8. Domača naloga

Lotila sem se popravljanja wikipedisjkega članka Študija primera [1]

Na spletni strani sem odstranila vejico, saj ni v skladu s pravopisnimi pravili. [popravek vejice] [popravek vejice]

Naslednji popravek, ki sem ga naredila je, poprava sklona besedne zveze Študija primera, namreč uporabljen bi moral biti mestnik, ne pa imenovalnik. [popravek sklona]

Četrta napaka, ki sem jo oprazila je bila členek vendar, bil je nepotreben. Prav tako sem popravila vejico. [pravopisno neustrezen členek]

Zadnja napaka, ki sem jo popravila je bila napačen zapis besede 'kakršnikoli'. [popravek napačnega zapisa besede]

9. Domača naloga

Pameče, to je vas v bližini Slovenj Gradca. Na državnem Register kulturne dediščine, sem našla kar nekaj objektov, ki na Wikipediji, v Wikipodatkih ter v Zbirki nisp evidentirani. Na primer cerkev svete Ane, cerkev svetega Jakoba, arheološko najdbišče Pameče. To jih je le nekaj. Odločila sem se za cerkev svete Ane, ki sicer na Registru državne dediščine že ima sliko, vendar na Wikimedia commons nima.

Cerkev svete Ane stoji na vrhu hriba, imenuje se Anski vrh. Je romarska cerkev, ki je bila zadnje čase potisnjena na rob, zato jo je načel zob časa, saj bo stara že 500 let. Od cerkve oz. bližnje okolice se odpre lep pogled proti Uršlji gori, Peci in okoliškemu hribovju.

10. Domača naloga

Na spletišče Wikimeda commons sem postavila sliko cerkev svete Ane.

Sv ana

[Ana Pameče.jpg |Sv ana]

11. Domača naloga

Našla sem obvestilo, ki je bilo v arhivu Slovlit srazpolsnao en dan pred mojim rojstnim dnem (9. 2.) Članica razvojne predmetne skupine za slovenščinokomentira dejstvo, da v nekaterih berilih za slovenščino v osnovnih šolah ni vključen več dnevnik Ane Frank.

Vir: Boža Krakar Vogel. Izbrisana Ana Frank ... Slovlit. 9. 2. 2021.

Študij Nove pisarije

Nova pisarija

Uvod

nadaljevanje literarnega priročnika Praktični spisovnik
prehod od papirja na zaslon
pismenost ni vedno pomenila angl. literacy

Kam z avtorjem?

Miran Hladnik
Sklicevanje na Franceta Prešerna
Kranjska pisarija, Nova pisarija

Pismenost

"Znati brati in pisati"
pomeni: obladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
z obveznim šolstvom pismenost izgubila spretnost priviligirane manjšine
danes: pismenost pomeni nerazvitost
pismenost kot dvojna sposobnost; sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
mediji sprva enosmrena komunikacija, danes pomembna interakcija
obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost
bralna pismenost slaba, e-pismenost nadpovprečna
lahko se zgodi, da nekega dnepismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi
humanistični izobraženci nekaj časa brezbrižni do elektrosnke kounikacije
delež analfabtov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih
s pisanjem se ukvarja majhen del populacije

Informacijska družba

ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
problematika tiskanih knjig

Wikiji

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba
lahka dostopnost
sodobna pismenot
slovenščina spada v kategorijo vitalni jeziki
objavljanje na prosto dostopnih wikispletiščih

Wikiji in šola

Wikiverza
pedagoško orodje

Avtor

Literarni zgodovinarji:

Ivan Prijatelj Anton Ocvirk

Usmerjenost literarne zgodovine je odvisna od časa
Poznamo tri vrste usmerjenosti: usmerjenost k avtorju, usmerjenost k besedilu, usmerjenost k bralcu
Prehajanje