Nikaserban

Moje domače naloge

SLOVARČEK NEZNANIH BESED

arbitraren= poljuben

faksimile= "napravi podobno"; natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska

lektura= popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno

copy editing= dejavnost urednika, ki v besedilo ne namerava več vsebinsko posegati, ampak ga samo pripravlja za objavo

korektura (korigiranje)= odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje

Dunbarjevo število= maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik

lukrativen= donosen, dobičkonosen

informacijska grafika= vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja nasploh, uporabna za hitro in jasnejše dojetje vzorcev v kompleksnih podatkovnih nizih

sporadičen= ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih

disambigvacija= razločitev pomenov

Domača naloga 1

Ženin Mirko: Humoreska

Domača naloga 2

MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO

Gre za osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Poudarek je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti.

Prvi dnevi na fakulteti so bili dokaj razgibani, zato slavistične revije še nisem imela priložnosti dobro spoznati. Kolikor sem videla, gre za zahtevno branje, za katerega si moraš vzeti čas. Prepričana sem, da mi bo to v naslednjih mesecih uspelo.

V izdaji, ki smo jo dobili, je 9 člankov; trenutno se mi zdi najbolj zanimiv prvi, Podoba Slovencev v Bartschevem romanu Das Deutsche Leid.

NOVA PISARIJA: DO STRANI 38

Tipkanje na wikiverzi je zame in verjetno za vse študente in študentke 1. letnika slovenistike nekaj novega in nekaj, česar se moramo naučiti. Strinjam se s prebranim, da smo mladi navajeni dano nalogo končati in je ne več pogledati, tukaj pa se bomo morali tega odvaditi. Naloge bomo morali opravljati v odgovornosti do skupnosti, saj je članek, ki ga objavimo, javno dostopen.

Zanimiv se mi je zdel omenjen primer vandaliziranja Prešernovega članka, ki na nek način dokazuje, da globalizacija ne ogroža slovenskega jezika in kulture.

Strinjam se tudi s tem, da je danes pojem pismenost veliko bolj širok kot je bil nekoč. Danes pisati ne pomeni le pisati z roko, vešči moramo biti tudi računalniške pismenosti.

Domača naloga 3

KAJ SEM IZVEDELA PRI TIPKANJU

Tipkanje na wikiverzi mi je na začetku povzročalo veliko težav, vendar se z vsako domačo nalogo naučim česa novega. Potrebno je le vaditi in odkriti kako si lahko tipkanje naredimo lažje.

NOVA PISARIJA: DO STRANI 68

Napotki za vaje v pisanju so mi pomagali pri tipkanju, lahko sem popravila nekaj svojih napak.

Strinjam se, da pogosto napačno domnevamo, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu. V resnici pa je tako samo z nekaterimi vsebinami, vse pa je odvisno od avtorja.

Domača naloga 4

Preži v svojem vsakdanjem življenju zunaj šole na dogodke, oddaje in objave, povezane s književnostjo, in poročaj o njih; kolikšen odstotek tvojega prostega časa zavzema literatura?

Odkar sem začela s študijem, imam zelo malo prostega časa, ampak literatura je kljub temu pomemben del mojega življenja. Poleg slovenistike študiram še francistiko, zato poskušam brati knjige v francoščini in si tako pridobivati besedni zaklad, navdušujem pa se tudi nad branjem v španščini. To pa seveda ne pomeni, da zanemarjam literaturo v slovenskem jeziku, tudi zanjo se najde čas. V gimnaziji me je profesorica slovenščine spodbudila tudi k branju poezije, najbolj pri srcu mi je Kovičeva pesem Južni otok.

Kljub temu da ne namenim veliko časa gledanju televizije, na nacionalnih programih namenjajo del svoje programske sheme tudi literaturi, v pogovorne oddaje povabijo slovenske avtorje in podobno. Morda se zdi, da na ulicah ne moremo najti literature, vendar če se malo zavzamemo lahko zlahka opazimo kakšen antikvariat, ki nas vabi, da vstopimo vanj in odkrijemo nepričakovano dragocenost. Prav tako velikokrat na nas čakajo objave o literarnih večerih ali podobnih dogodkih, le odkriti jih je treba.

NOVA PISARIJA: DO STRANI 98

Pred internetom so bile knjige glavni vir znanja, redko pa so bile zastonj (razen v šoli). V Jugoslaviji je bilo skratka vse treba plačati, zato so bili pri nas presenečeni nad praksami v tujini. Pojav interneta prinese nove možnosti, ponudi prosti dostop do informacij, kar je bilo večini težko verjeti. Kako neverjetno, da se nam danes vse to zdi že tako samoumevno.

POVEZAVA SVOBODA - VARNOST

Vsekakor je pomembno, da se zavedamo, da imamo vsi pravico do svobode. V vseh pogledih. Vendar vsaka pravica prinaša s seboj tudi dolžnosti. Tako moramo v vsej svobodi, ki nam je na voljo, skrbeti za svojo varnost in za varnost drugih. Tako je tudi pri pisanju; napišemo lahko, kar želimo, dokler to ne posega v svobodo in varnost drugega.

Domača naloga 5

SLOVLIT

Slovlit je diskusijski forum za literarne zgodovinarje in jezikoslovce, predvsem sloveniste; je prostor za izmenjavo mnenj. Sprva sem imela nekaj težav z iskanjem člankom, naposled pa sem jih vendarle našla. Sprehodila sem se po objavah in dokaj hitro ugotovila, da osvetljujejo razne jezikovne probleme, so podlaga za diskusijo, pri nekaterih pa gre za vabilo na dogodke, povezane s slovenistiko (na popotovanje od Litije do Čateža, na Parado mladih, na predavanje o slovenščini na Hrvaškem, na mednarodno prevajalsko konferenco TranslatingEurope v Trstu in podobno). Zdi se mi pomembno, da takšno spletno mesto obstaja, skušala bom najti čas in bolj natančno pregledati objave.

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA CITATNA INDUSTRIJA

Med branjem teh poglavij sem se zagotovo naučila česa novega. Še kako res je, da podvomimo v resničnost informacij, kadar pisec ne obvlada pravopisa. Res pa je tudi, da dokaj malo ljudi pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem oziroma se zdi razlikovanje med njimi marsikomu nepotrebno. Priznam, da so ti trije simboli zmedli tudi mene, zdaj pa upam, da si bom zapomnila pravilno rabo vsakega izmed njih. Prav tako problematični znajo biti narekovaji (slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev). Pomembno je tudi vedeti, da pred tropičjem ni vejice in da je tropičje nestično ločilo.

Zelo mi je koristilo poglavje Besedilo v wikijih; mislim, da bom morala kar nekaj stvari še popraviti.

Vsekakor se moramo vsi naučiti citiranja in se zavedati njegove pomembnosti. Spoznanj nekoga drugega ne moremo navajati kot svojih, to je namreč plagiatorstvo, ki s seboj prinaša posledice, čeprav ne vedno pravnih.

Domača naloga 6

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA ENCIKLOPEDIJSKO GESLO

V teh poglavjih sem izvedela naslove slovenskih znanstvenih revij, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji (morda najpomembnejše so Primerjalna književnost, Slavistična revija ter Jezik in slovstvo). Obnovila sem znanje o navajanju virov, ki smo ga pridobili že na vajah; kako se navaja vir, kadar gre za knjigo, članek v zborniku, članek na dLibu, enciklopedijsko geslo in podobno. Ker prej nisem imela veliko stika s strokovnim pisanjem in so bila pravila navajanja virov in citiranja v gimnaziji nekako poenostavljena, je zame to nekaj novega in recimo da tudi malce težavnega. Vsekakor pa se mi zdi to koristno znanje, ki ga bom v naslednjih tednih potrebovala in uporabila pri izdelavi referata pri tem predmetu.

Domača naloga 7

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA NAVAJANJE NA WIKIPEDIJI

Priznati moram, da nisem dobro poznala načina navajanja prispevkov na forumih, spletnih tečajev, blogovskih prispevkov, člankov na spletiščih (nekateri so zapleteni zaradi sestavljenega naslova in sestavljenega podnaslova), zapisov v podatkovnih zbirkah in diplomskih nalog, zato mi bodo pridobljene informacije zagotovo koristile. Tudi uporabljene zemljevide moramo popisati; ti so bili nekoč avtorsko delo (Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel in drugi), v novejšem času pa so rezultat kolektivnega dela, zato ne navajamo posameznih avtorjev ali urednikov. Virov fotografij ne navajamo v seznamu literature, ampak kar neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko. Pri navajanju podatkov o glasbenih delih upoštevamo prakso, ki jo uporabljajo na radiu, pri tem pa naslove glasbene klasike slovenimo. Bolj težavno je citiranje radijskih in televizijskih oddaj ter filmov, ker je podatkov pri njih veliko in je težko izbrati tiste najpomembnejše, ali pa podatki manjkajo. Zato obstaja več različnih načinov navajanja takšnih virov. Wikipedija sicer nima nekih trdnih pravil, vendar si prizadeva, da bi bilo citiranje znotraj posameznega članka poenoteno kolikor se le da. Potrebnega je več reda, k čemur želijo prispevati različni članki pa tudi Nova pisarija. Pri nas se je z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 wikipedistov od leta 2004 naprej, zgledovali pa so se po angleškem članku. Slovenski napotki se v določenih stvareh ne ujemajo s tujimi, vendar se bo sčasoma to morda spremenilo in tako bo pisanje na wikipediji še bolj urejeno in poenoteno.

Domača naloga 8

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA ČLANEK O KNJIGI

V akademskem svetu je strokovno tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava rezultatov nekega raziskovanja v znanstveni reviji, pregledni znanstveni članek poroča o najnovejših objavah z nekega področja in jih nadgrajuje s svojimi stališči, strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja, poljudni članki pa so primerni za najširšo publiko in želijo popularizirati raziskovalna spoznanja. Najuglednejši status v humanistiki imajo monografske publikacije oziroma knjige; v Sloveniji izide približno 5000 knjig na leto (od tega 150 romanov in 300 pesniških zbirk). Med monografske publikacije Cobiss šteje tudi diplome, magisterije in disertacije.

Med žanre šolskega strokovnega pisanja spadajo referat, esej in diplomska naloga; pri tej vrsti pisanja želi pisec predvsem izpolniti mentorjeva pričakovanja.

Socialna omrežja so načini družbene komunikacije, ki jih je s seboj prinesla informacijska družba; med seboj se razlikujejo v funkcijah. Eno izmed priljubljenih socialnih omrežij je Twitter, ki obstaja od leta 2006. Tvit je omejen na 140 znakov in velja za obliko bloganja oziroma mikrobloganja. Več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na dan; vsebinsko je na prvem mestu zabava, «resne» tematike je zelo malo. Javni intelektualci z nabiranjem «sledilcev» širijo svoj vplivnostni krog.

Predmet literarne kritike (status publicističnega besedila) je literarno delo, predmet strokovne (status strokovnega ali znanstvenega besedila) pa strokovno ali znanstveno delo. Enciklopedični članki zahtevajo večjo jedrnatost. Za enciklopedični vpis (biografski članek) kandidirajo osebe, ki so pogosto omenjene v drugih geslih ali so uvrščene na različne sezname. Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta bila pomembna predvsem dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca (jamči jo doktorski naziv).

Domača naloga 9

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA GOSTOBESEDNOST

12. februarja 1866 se je v kranjskem deželnem zboru odprlo vprašanje o smiselnosti izobraževanja v slovenščini.

Posebnosti učbeniškega pisanja so dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo in povezovanje učbenikov v serije. Skozi osnovno šolo in gimnazijo smo vsi predelali ogromno učbenikov, ki imajo številne pomanjkljivosti: velikokrat želijo biti le pomanjšana oblika znanstvene monografije, informacije so oblikovane v zapomnljive definicije ali naštevalne nize, vsebujejo veliko stereotipnih opredelitev in konceptov, preveč je šolskih fraz.

Izraz blog je iz leta 1997, plataforme za množično bloganje pa so iz konca 90. let. Poznamo področne bloge, bloge na določeno temo in osebne bloge. Preko slednjih humanist, raziskovalec ali pedagog sporoča svoje nasvete in izkušnje strokovni skupnosti. Blogi so primerni za politično diskusijo, za publicite, javne intelektualce, estradnike in druge vidnejše osebnosti. Med slovenskimi literarnimi zgodovinarji ima svoj blog Aljoša Harlamov. Blogi delujejo po principu objavi in šele nato filtriraj (odvisno od komentatorjev).

Spletni forum se je pojavil v drugi polovici 90. let 20. stoletja in nadaljuje tradicijo elektronske oglasne deske ali poštnega seznama. Gre za kombinacijo e-pošte in spletnega arhiva. Prav arhiviranje sporočil forume loči od spletnih klepetalnic. Forumi ponujajo tudi možnost nitkanja oziroma sledenja temi. Forum oziroma elektronski seminar Humanist se je začel leta 1987 v obliki poštnega seznama. Ima okoli 3000 naročnikov in je zgled domačemu forumu SlovLit, ki sega v leto 1999 in ima okoli 1650 naročnikov. Pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje.

Na spletu se vse bolj uveljavlja razporejanje «po aktualnosti», kar pomeni da se nove informacije pojavijo na vrhu oziroma se postavljajo pred predhodnje. Optimalna dolžina vrstice pri tiskanem besedilu je 66 znakov, na zaslonu pa je privzeto v vrstici 120 do 150 znakov.

Kompozicijski elementi strokovnih besedil so avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (vsebuje uvod, teorijo, gradivo, analizo in sklep), literatura in priloge. Naslov mora natančno in jedrnato izražati temo (do 10 besed), biti pravopisno brezhiben, ne sme vsebovati krajšav, ne sme biti v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim, ne vsebuje narekovajev, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami. Izvleček je krajša oblika povzetka, ki se nahaja v glavi članka. Vsebovati mora predmet raziskave, metode, rezultate in sklep. Ne sme presegati 10 vrstic. Ključne besede poimenujejo ožja preedmetna področja, ki sestavljajo članek; gre za utrjene termine. V kazalu verzalke niso zaželjene. Povezave ločujejo besedilo na papirju od besedila na zaslonu (tekst od hiperteksta).

Hibe humanističnega pisanja so med drugim gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, pristranskost.

Domača naloga 10

NOVA PISARIJA: DO POGLAVJA FOTOGRAFIJE KULTURNE DEDIŠČINE

Cilj nam mora biti stvari povedati preprosto; zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Izogibati se moramo posploševanju in pretiranemu ponavljanju.

Pisna besedila velikokrat niso primerna za govorno reprodukcijo; moteče so opombe, bibliografske navedbe, citati, slike, tabele, grafikoni.

Digitalizacija je vplivala na razmah fotografije in današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno. Avtorstvo fotografij je individualno, medtem ko je pri besedilih vse bolj pogosto skupinsko avtorstvo. Fotografija je večinoma objavljena v kombinaciji z besedilom ali drugimi slikami, fotograf je večinoma en sam, fotograf je podpisan pod sliko, za njenim naslovom (obratno kot pri tekstih). Objava fotografij na spletu mora ustrezati tako slovenski kot ameriški zakonodaji. Ni dovoljeno objaviti kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev, knjižnih ilustracij, fotografij stavb in nagrobnikov, razen če je od smrti avtorja minilo že 70 let. Če želimo članek o pisatelju na Wikipediji opremiti s fotografijo, mora biti ta prosto dostopna, kar pa je redko.

Slovenska zakonodaja določa, da moramo imeti za uporabo podobe in imena spomenika soglasje lastnika. V Zbirko ne smemo postaviti fotografije Aljaževega stolpa ali cerkve na blejskem otoku, prav tako je fotografiranje javne lastnine prepovedano v knjižnicah, arhivih, muzejih. Na Youtubu si ne moremo ogledati slovenskih filmov, umaknjeni so zaradi «kršenja avtorskih pravic».

Domača naloga 11

Nova pisarija: do poglavja iskanje po dLibu

Na Wikipedijo slik ne smemo nalagati kar tako, ampak jih moramo opremiti s ključnimi besedami in jo opisati. Slabo dokumentirane slike lahko administratorji zbrišejo. Grafika zajema vsebino (statistične podatke) iz podatkovnih zbirk, ki so značilne le za metode empirične literarne vede. Včasih grafični prikazi niso potrebni, dovolj so že tabele. Poznamo različne oblike grafičnih predstavitev podatkov: grafikone, diagrame, kartograme, sheme in piktograme. Zemljevide je v slovensko literarno vedo začela vključevati Marja Boršnik. V prvi knjigi Tavčarjevega Zbranega dela je objavila načrt Poljan v drugi polovici devetnajstega stoletja.

Danes je iskanje informacij zaradi možnosti, ki nam jih ponuja računalnik, neprimerno lažje kot nekoč. Za red skrbijo različne inštitucije; vsak avtor ima v okviru Cobissa svojo kodo, da ne bi prihajalo do zamenjav. Na mednarodnem nivoju deluje prostodostopni sistem ORCID. Identifikacijo knjig od leta 1970 lajša ISBN številka, identifikacijo periodike ISSN, identifikacijo spletnih objav pa DOI.

Številka UDK umešča objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti. Zanimiv se mi zdi podatek, da je Slovenija ena od tridesetih držav, ki z UD-vrstilcem opremijo vsako bibliografsko enoto v nacionalni biografiji (3,5 milijona vpisov). DOI je standard za označevanje spletnih objav, omogoča trajnejši dostop do znanstvenih podatkov, saj se URL naslovi dokumentov pogosto spremijajo. V Sloveniji je za identifikacijo publikacij zelo uporabna številka COBISS. Na Cobissovi začetni strani lahko najdemo tudi seznam najbolj branih knjig in bazo podatkov Knjižnično nadomestilo z letno statistiko izposoje po knjigah okrog 17.000 aktualnih slovenskih avtorjev.

Nekateri menijo, da bi namesto izraza podatek morali uporabljati izraz zajemek. Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki. Dokument je računalniška datoteka, podatki so osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami. Javno dostopne podatkovne zbirke pri nas: Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, slovarji (SSKJ, drugi slovarji na spletišču Fran), Cobiss, Wikipedija, Slovenska biografija.

dLib je zbirka besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva.

Domača naloga 12

NOVA PISARIJA

Seznamske alineje uporabimo takrat, kadar želimo elemente našteti na čim razločnejši način. Poznamo neoštevilčene in oštevilčene sezname. Retorični figuri, ki strukturirata sezname sta akumulacija in enumeracija. Seznamu sorodna metafora je rizom oz. micelij (termin je uveljavil Taras Kermauner). Seznamske narave so bibliografije, antologije, leksikoni in enciklopedije. Wikipedija in Wikivir gesla v sezname razvrščata sama, moramo jih le ustrezno kategorizirati. Za prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta je najbolj odgovoren splet s kazali in meniji.

Nova pisarija spada na področje digitalne humanistike, ki jo lahko razumemo kot področje stika dveh kultur. V njenem okviru se pojem literarna veda izgublja, nadomešča se z izrazom literarne in kulturne študije oziroma medijske kulturne študije. Izraz digitalna humanistika je bil prvič uporabljen leta 2001, leta 2005 je bil prvič zapisan v slovenščini. Digitalna humanistika zajema tudi novo vedo kulturomiko, katere osnovno orodje je Googlov Mgram Viewer (detektira dinamiko kulturnih pojmov in pojavov skozi stoletja na bazi digitaliziranih knjig). Posebej pereča so vprašanja proste dostopnosti objav, njihove 24/7 dosegljivosti , vprašanje javnega recenziranja in popularizacije znanosti.

Ravnanja s podatki: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti. Leta 2014 je bilo digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig na svetu (18 %).

Izraz empiričen pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali ekperimentom. Izraz empiričen je sinonom znanstvenosti (naravoslovje). Empirični pristopi so v literarno vedo prišli iz nehumanističnih ved, iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij, preko jezikoslovja, preko tržnih raziskav knjige.

Prvi javno dostopni računalniški zbirki pri nas sta bili verjetno zbirki slovenskega zgodovinskega romana (1999) in kmečke povesti (2000), iz katerih sta nastali monografiji.

♦ Sklep: Ko pogledam svoje domače naloge, mi v bistvu ni jasno, ali sem naredila kar je bilo treba ali ne. Glede pisanja na wikiverzi sem bila ves čas malo zmedena, vendar sem si s pomočjo domačih nalog naredila del izpiskov iz Nove pisarije, ki mi bodo olajšali učenje za izpit.