Nika Gošek

Domače naloge

2. Domača naloga: Komentar razstave Nacija - Kultura

Prvič je bil projekt narejen ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva, leta 2000. Narodni muzej je pripravil razstavo, na kateri so bili zbrani predmeti, rokopisi in redke izdaje pesnikovih del. Ob tem gradivu je bila nato kot sodobna protiutež predstavljena novomedijska refleksija Nacija - Kultura. Leta 2022 je na pobudo Moderne galerije projekt ponovno zaživel, le da so tokrat kot vir navdiha uporabili spletno omrežje Twitter, pomembno vlogo pa sta igrali tudi umetna inteligenca in velepodatki. Projekt je družbenoumetniška analiza, temelji na razdelitvi družbe v ljudstvo, katerega sodobni form je Twitter, Panteon oz. elita (14 najvplivnejših akterjev na Twitterju) in pa vodja oz. generator sonetov na Twitterju. Projekt se mi zdi zanimiv, saj s sodobnimi orodji operira z delčkom slovenske zgodovine in kulture, prav tako pa izpopolni in aktualizira star projekt. Twitter je platforma, kjer se uporabniki izražajo kakor jim paše, včasih pišejo tudi neumnosti, kar je umetnik kreativno izpostavil. Projekt je duhovit pa hkrati poudari, kako veliko moč imajo besede, ki so enkrat objavljene.

3. Domača naloga: Slavistična revija

Slavistična revija, ki nosi podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede, vsebuje znanstvene in strokovne članke v vseh mnogih jezikih, na primer hrvaščina, ruščina in češčina (zato tudi ime «slavistična»). Revija objavlja po načelih odprtega dostopa, torej je takoj po objavi dostopna tudi na internetu, dovoljena pa je tudi njihova uporaba in razširjanje, pod pogojem, da se navedeta avtor in mesto prve objave.

4. Domača naloga: Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob (refleksija prispevka)

Prispevek govori o Trubarjevem prelomu tradicije ustnega izročila in začetkom novega in in za Slovence ključnega obdobja, tiskanje slovenskih knjig. Moje mnenje je, da z razlogom tako rekoč častimo Trubarja in se ga spominjamo, saj je za naš narod naredil veliko. Tudi Prešeren je nedvomno veliko pripomogel k današnjemu slovenskemu jeziku in jezikovni kulturi, vendar menim, da ob njegovem poveličevanju včasih pozabimo na tiste, ki so v istem obdobju tudi marsikaj postorili s svojimi literarnimi deli in s tem prispevali k današnjemu slovenskemu jeziku.

5. Domača naloga: Popravljalci sveta

Avtor članka Miran Hladnik pravi, da je "Wikipedija pogoj in jamstvo jezikovnega in kulturnega preživetja ter tudi mogočno orodje za popravljanje sveta". Je namreč največje spletišče na svetu in je za ohranjanje nekega jezika pomembno, da so geselski sestavki na tej spletni strani napisani v določenem jeziku. Slovenci se torej ne rabimo bati, da bo naš jezik kaj kmalu izumrl, saj ga govori več kot milijon ljudi, prav tako pa Wikipedija vsebije kar 140.000 gesel v slovenskem jeziku (sklepam in upam, da je od nastanka tega prispevka leta 2014 nastala še gora Wikipedijskih člankov v slovenščini). Zaradi njene vsestranskosti, je Wikipedija za popravljanje sveta tako rečeno prelomna. Je namreč spletni prostor, kjer beremo in nanjo prispevamo informacije, je torej odprta in skupinska. Nanjo lahko prispeva kdorkoli hoče, kadarkoli hoče in iz kjerkoli hoče; vse to pa počne zastonj. Zanimivo je tudi, da Wikipedija in njena sestrska spletišča obstajajo že vrsto let in so še vedno od države oziroma večjih vladnih korporacij neodvisne. Vsi tej dejavniki so torej pogoj in razlog, da je Wikipedija odlična platforma za širjenje informacij po svetu, mi, ki gesla na tej spletni strani bogatimo s svojimi lastnimi prispevki ali pa samo popravki, pa smo popravljalci sveta.

6. Domača naloga: Rojstni kraji slovenskih literatov

Že pred iskanjem po spletni strani Geopedia sem poznala nekaj slovenskih literatov, ki so se rodili v mojem domačem kraju. To sta na primer znamenita Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, ki so jima Wikipedisti na spletu namenili veliko časa pri pisanju člankov. O ostalih literatih, ki so se izpisali na Geopediji, pa nisem vedela prav veliko. Alfonz Gspan, Vera Albreht, Frane Puntar in Jurij Dalmatin, rojeni v Krškem, že imajo svojo wikipedijsko stran. To je lepo videti. Tudi prej omenjeni Bohorič je rojen meni zelo blizu, tako blizu, da se velikokrat peljem mimo njegove domnevne rojstne hiše, vendar mi njegovega imena Geopedia ni pokazala. To bi zagotovo morali urediti.

7. Domača naloga: Wikipedijski popravki

Popravljala sem wikipedijski članek o sociologu in filozofu Zygmuntu Baumanu. Popravila sem slovnične in slogovne napake, kapitalizacijo črk v podnaslovih in dodala relevantne povezave do wikipedijskih strani.
Povezava do zgodovine urejanja: Zygmunt Bauman popravki

7. in 8. domača naloga: Iskanje enot dediščine okrog mojega kraja in nalaganje fotografije kulturne dediščine

V Wikimedijino zbirko sem dodala fotografijo Spominske plošče padlim v NOB. Opremila sem jo z naslovom, jo kategorizirala, licencirala in opremila s številko EŠD iz Registra kulturne dediščine Slovenije.

Nova pisarija in jaz

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik, ki so skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti itd. Napisal jo je Miran Hladnik, izšla je v Ljubljani leta 2016. Pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico. Danes pismenost pojmujemo kot znanje branja in pisanja, še bolj pa znanje in poznavanje česarkoli. V tem smislu govorimo o digitalni pismenosti, informacijski, ekološki, medijski, prometni, kartografski... pismenosti.
• Pridevnik nova se sklicuje na t. i. nove medije (ukvarja se z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih tudi s sliko). Pravi, da so Wikimedijina spletišča namenjena gojenju skupinskega avtorstva, dopolnjevanju s strani uporabnikov, možen vpogled poteka nastajanja, principu sprotnega nastajanja, ki omogoča tudi neposredno sprotno uporabnost deloma ali čisto dokončanih poglavij in spodbuja beročo skupnost k oblikovanju povratne informacije in k popravljanju in dopolnjevanju. Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot nek proces. S pisanjem pisec eksperimentira z medijem, s simpatičnim novim orodjem, ki šele z rabo odkriva svoje neslutene možnosti in se osvobaja vzorcev obnašanja v kulturi natisnjene knjige.
• Vpis avtorja na "naslovnico" na wikiju ni potreben, saj je avtorstvo zadostno in celo bolje kot v tiskanih izdajah dokumentirano v historiatu knjige. Tako prostodušno izpostavljanje avtorskega dela na javnem mestu je v principu nevarno, saj se lahko vanj vtakne vsakdo, s pravim imenom ali skrit za psevdonimom ali številko stroja, v praksi pa ne, saj avtor v glavnem pričakuje konstruktivne posege in pripombe.

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Z uvedbo obveznega šolanja je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in pričenjala postajati nuja za vsakega posameznika. Lahko bi rekli, da določa prag civiliziranosti. Razumemo jo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovrga tvorjenja in posredovanja. Spretnost rokovanja z elektronskimik napravami (pritisk gumba na mikrovalovni pečici, centralnega ogrevanja) še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti. Specialna pismenost je sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah (računalniške igrice, iznajdljivost v mestu, uspešno pogovarjanje s kolegi iste stroke...). Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo. Danes določa obnašanje velike večine, priadevati pa si moramo vanjo sproti vključevati vedno nove aspekte in zahteve ter širiti krog pismenih. Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno po amiševsko ali celo v razbijaškem slogu ludistov iz začetka 19. stoletja upirati, saj tehnologijo lahko obrnemo sebi v prid in si z njo pomagamo do raznovrstne, čim bolj kompleksne in učinkovite pismenosti. Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in širi polje demokratičnega (med pisci blogov je prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških).

Neznane besede v Novi pisariji

(SPLETNE) DVERI- (spletna) vrata
KONCIPIRANO (POGLAVJE) - sestaviti, izoblikovati, napraviti
IMPRESUM - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige
GENEZA (BESEDILA) - izvor, nastanek in razvoj česa
CIKLOSTIRANA (PUBLIKACIJA) - razmnoževana na ciklostilu
KOLOFON - podatki o avtorju, založnoštvu in tisku knjige
EKSAMINATOR - izpraševalec (pri izpitu)
PROSVETLJENI (IDEAL) - s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, da dela brez predsodkov, razumno
FANTAZMA - halucinacija? nekaj izmišljenega
KONZUMENT - potrošnik, porabnik
KATAKLIZMI - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
BOREN - po vrednosti, količini majhen, nezadosten
HERMETIČNO (IZRAŽANJE) - si ne prizadeva biti razumljivo širšemu krogu ljudi
HISTORIAT - potek, opis kakega dogajanja
REPOZITORIJ - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
AKUMULACIJA - zbiranje, nabiranje, kopičenje