Nejka Berce Čeligoj

Predstavitev

Študentka slovenistike in južnoslovanskih jezikov.

Domače naloge

Deseta domača naloga: Članek iz SlovLita

Dan po mojem rojstnem dnevu je bilo na forumu SlovLit precej pestro. Objavljeni so bili štirje članki, pri prvem gre za empiričn študij o prevladi interneta nad papirnatimi mediji v znanosti, naprej pa si sledijo v naslednjem zaporedju: Raziskave hiperteksta, Sistem za omrežno poučevanje na Univerzi v Bergnu, besedila ansambla Utopija. Kot zadnje besedilo avtor navaja knjigo Nikole Miloševića o antični poetiki, poleg pa še druge knjige s področja literarne vede, na katere opozarja urednik Knjižare Predrag Stanojevič.

Miran Hladnik, Nekaj berila za konec tedna, The Slovlit Archives, 7.12.2000; povezava na objavo.

Deveta domača naloga: Nalaganje fotografije

V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo objekta, ki sem ga navedla v prejšnji domači nalogi.

Osma domača naloga: Spomenik v bližini mojega kraja

Za domačo nalogo sem si v Register kulturne dediščine izbrala rafutski park z vilo, ki se nahaja na Pristavi, nedaleč stran od centra Nove Gorice. Park na omenjeni spletni strani še nima slike, prav tako ni evidentiran v Wikipodatkih ali Zbirki ter nima wikipedijske strani.

Zvrst: stavbe s parki ali z vrtovi

Podzvrst: profane stavbe

Gesla: park, vila

Opis: Vila, zgrajena v neoislamskem slogu, s simbolnim minaretom in mogočnim vhodom. Obdaja jo park, oblikovan v maniri parkov z začetka 20. stol. z uporabo eksotičnih rastlin, organsko izpeljane poti, asimetrija, ortogonalne zasaditve. Arhitekt A. Laščak

Datacija: prva četrtina 20. stol., 1909-1914

Avtorji: Antonio Laščak (arhitekt; 1909-1914)

Opis lokacije: Vila s parkom stoji na Pristavi med mestnim jedrom in Rožno dolino pod gričem Rafut.

Področja: krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina

Naselje: Pristava

Občina: NOVA GORICA

OE ZVKDS: ZVKD Nova Gorica

Usmeritve: parki in vrtovi; stavbe s parki ali z vrtovi

Varstvo: spomenik

Stanje podatka: 27.12.2021

Površina: 74,170.65 m2

Sedma domača naloga: Članki, ki potrebujejo lekturo

Lektorirala sem dva članka, prvega o kvinoji, kjer sem popravila tipkarski napaki, v prispevku o Nikoli Krajčeviću pa sem uredila nekaj besednorednih nepravilnosti, posledic dobesednega prevoda iz nekega tujega jezika in neustrezno formiranje stavka po slovenskem standardu.

Šesta domača naloga: Geopedija

V kraju, kjer živim - v Novi Gorici, se nahaja veliko zanimivosti, povezanih s kulturno dediščino goriške regije. Skozi naše mlado mesto se vije dolga cesta, ena prvih novogoriških ulic, ki se nadaljuje tudi onkraj državne meje, le z drugim imenom. V času načrtovanja Nove Gorice ji je bila dodeljena pomembna funkcija povezvanja z Gorico v Italiji. Na Erjavčevi ulici stoji veliko doprsnih kipov ljudi, ki so kakorkoli pripomogli k kulturnem in nacionalnem razvoju goriške regije. Med njimi so seveda tudi literati; Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ivan Trinko, Simon Gregorčič, Andrej Budal in Fran Erjavec.

Peta domača naloga: Literarni zgodovinar

David Bandelj je goriški literarni zgodovinar, pesnik in zborovodja (v času fašizma je bil njegov priimek poitaljanjen - Bandelli, ki ga pred nekaj leti vrnil v slovensko obliko). Doktoriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v svoji disertaciji je pisal o dnevniku v slovenski in svetovni literaturi.

Poučeval je na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici in na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V prostoru zamejskih Slovencev je eden aktivnejših kulturnikov, ki si prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in narodne zavednosti.

Leta 2009 je uredil celotno antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide.

Redno izdaja tudi pesniške zbirke, zadnja, Enajst let in pol tišine, je izšla lani in tematizira holokavst. Enajst let in pol bi namreč živeli v tišini, če bi za vsako žrtev hoolokausta molčali eno minuto.

Četrta domača naloga: Slavistična revija

Članek Nine Novak, ki ga omenjam v prejšnji nalogi, govori o uredniških posegih v Prešrnove pesmi. Izdaje se namreč med seboj razlikujejo glede na založniško hišo in urednike, kar se odraža v različni rabi ločil, besed, opuščajev itd. Članek torej obravnava raziskavo, v kateri poskuša avotrica na podlagi urendiških pojasnil o posegih v Prešernove pesmi ugotoviti, ali se z urejanjem spreminja tudi njihov pomen.

Tretja domača naloga: Slavistična revija

Najprej nekaj o slavistični reviji; gre za osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede (podnaslovljen Časopis za jezikoslovje in literarne vede). Izdaja časopisa, o kateri pišem, je iz leta 2004, letnik 52, številka 1. Meddrugim vsebuje zanimiv članek Nine Novak o uredniških popravkih v Prešernovih pesmih.

V številki je mogoče najti še naslednje članke:

• Gregor Kocijan - sedemdesetletnik (članek je nastal ob 70. rojstnem dnevu velikega slovenskega literarnega zgodovinarja, ki smo ga skupaj spoznali tudi pri predavanjih),
• Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik,
• Lov kot kreacija bivanjskega prostora (Andrej Lutman, Lov),
• Fonetično-fonološke lastnosti samoglasnikov v sodobnem knjižnem jeziku,
• Neznan rokopis Jurija Japlja o slovenskem jeziku iz leta 1773,
• Besedilna uvajalna sredstva rečenic in drugih stalnih besednih zvez,
• Martina Ožbot, ur.: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil: 27. prevajalski zbornik, Obdobni pristop 1,
• Premalo domačega sodelovanja in zato premalo relevantn(ejš)ih predstavitev tudi navzven?,
• Bibliografija Gregorja Kocijana (1994-2003).

Druga domača naloga: Popravljalci sveta

Tudi mi, ki prispevamo vsebine na spletni enciklopediji, smo na nek način popravljalci sveta. Skrbimo za to, da so deljene vsebine verodostojne in tiste, ki sliko naše zbirke informacij kvarijo z neresnicami ali napakami, bodisi slovničnimi ali vsebinskimi, popravimo. S tem omogočamo čisto vsem uporabnikom interneta dostop do informacij in smo na nak način zaslužni za širjenje znanja. Mar ni tudi to prispevek k popravljanju sveta?

Prva domača naloga: Utopija

Nekaj utopičnega

Tipkanje

Marija Kmet: Intermezzo. Št. 289 (16. december 1911). 289

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija kot nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik;
• Danes poznamo več vrst pismenosti: digitalna, politična, kulturna...;
• Pomen knjige je razširjanje obzorij o t.i. zaslonski pismenosti.

Kam z avtorjem

• Glavni avtor Miran Hladnik;
• Posebni principi glede avtorstva elektronskih prispevkov;
• Dileme glede izpostavljanja avtorskega izdelka, ki je lahko podvrženo manipulaciji;
• 8. maj 2014.

Prešernova Nova pisarija

• Pesnitev Nova pisarija natisnjena v Poezijah 1847 (47 tercin=142 verzov);
• Z njo Prešeren ironizira svoje nasprotnike - Jerneja Kopitarja, Franca Serefina Metelka, škofa, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška;
• Pesnitev odraža zaskrbljenost zaradi porasta pisanja, ki ni obvladljivo;
• Za leto 1830 Cobiss našteje 50 monografij, leta 2010 kar 30.000.

Pismenost

• Pismenost obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo;
• Sprva rabljena za odlikovanje posameznikov;
• Preprosti ljudje so se sporazumevali ustno;
• Večina je do t.i. izobražencev razvila nezaupljivost, zato tudi izraz 'učenjak' s slabšalnim pomenom;
• V 18. stoletju pismenost obveza vsakega posameznika;
• Interaktivnost: računalniške igre, televizija;
• Glasbena pismenost (obvladovanje not, komponiranje), kartografska pismenost (branje zemljevida), računalniška, urbana, strokovna pismenost;
• Sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah: znanstveniki, religije, nadzorniki poletov, telegrafisti, vohuni, tatovi, avtoprevozniki;
• Objavljanje se začne s podiplomskim študijem;
• Marsikoga v pisanje sili služba;
• Aktivno pismeni so torej manjšina; pisanja se loti le redko kdo (ljudje se bojijo čudaštva, ki ga bodo deležni, ljudje pišoče sicer spoštujejo, a ne tako kot 'fizičnih delavcev', npr. vodovodarjev, električarjev, mizarjev ...);
• Ljudje ne zaupajo mestnim izobražencem;

Kedibilnost

• Ovir danes za tiskano in spletno objavljanje manj kot v preteklosti: Avtorji samozaložniki morajo plačati, avtorji objav na spletu ne (več);
• Ovire se pojavijo pri poskusu objave v časopisu, strokovnih revijah, nastopa v televizijskih oddajah;
• Uredniki preuredijo članek pred objavo, zato smo zaskrbljeni, kadar uredništvo ne "filtrira" določenih podatkov, posledično se nam zdi nezanesljivo;
• Urednike usmerjajo kriteriji, pogojeni z nazorsko, politično, nacionalno, generacijsko, spolno pripadnostjo;
• Danes moramo ljudje samostojno presoditi, kakšne objave so dovolj primerne za objavo; preverimo avtorja, medij, ki bo objavlja, starost dokumenta, (ne)zadovoljstvo v javnosti, dejstva, avtorje in besedila, na katere se pisec sklicuje;
• Bartolova maksima v Alamutu: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno";
• Avtorski samovolji daje vključenost v projekte, ki si prizadevajo popraviti svet, feministični, religiozni, družbenosistemski; tem ciljem je znanost le za zgled, gre za socialni aktivizem in ne za nevtralno podobo sveta;
• V primeru prikrite tendence je urednikom težko preprečiti objavo pravno-pristranskih besedil;
• Pozanimanje bralca o avtorju je koristno, ker se tako bralec seznani o avtorjevi kompetentnosti.

ŽANRI

Žanri, ki imajo status strokovnega pisanja:

• poročilo o dogodku,
• povzetek,
• podatkovna zbirka,
• članek (nagovor, glosa, intervju, komentar),
• kritika,
• enciklopedijsko geslo,
• esej,
• predavanje,
• kritična izdaja,
• priročnik, učbenik, navodila, razprava,
• znanstvena razprava, ki je pregledna in razprava, ki je izvirna,
• strokovna recenzija.

SLOG

Spletna socialna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil, besedila se čedalje bolj povezuje z zasloni, kjer se lahko v posamezni vrstici nahaja od 120 do 150 znakov.

Sestavni deli

Nekateri izmed ključnih sestavnih delov so avtor, naslov, izvleček, ključne besede in literatura.

Naslov

Naslov mora izražati temo in biti jedrnat, pravopisno popoln, brez krajšav in v trdilni obliki.