Nadjacverle

O Slavistični reviji

Slavistično revijo sem preletela med predavanjem, vendar sem zanjo porabila malo več časa doma. Naslovnica me je zelo pritegnila, saj imam zelo rada temno rdečo barvo, platnice pa so gladke, kar je še toliko bolj privlačno za bralca. Zaprla sem oči in jo odprla na strani 466. Poglavje se začne na strani 465, in sicer govori o prekmurskem narečju. Takoj pri tem sem spoznala, kako je slovenščina obsežen jezik. Le ena pokrajina ima tri različna narečja (za druge pokrajine še ne vem). In prav to mi je v veselje, spoznavati takšen jezik. Med listanjem in branjem SR sem se spraševala, ali si res želim pridobiti čim več znanja iz te smeri in se s tem ukvarjati v prihodnosti. Odgovor po nekaj urah je bil: da. Odločila sem se, da odprem SR še na prvih straneh, kjer govori o svetem pismu in njegovem zahtevnem prevajanju. Tako se mi je porodila ideja, da bi se lahko v prihodnosti ukvarjala s prevajalstvom. Zraven slovenistike študiram francistiko in prevajalstvo je v tej smeri dokaj obetavno. Slovenski jezik ima veliko podrobnosti, je zahteven, zato mi deluje še nekako privlačnejši, kajti veselim se pridobivanja novega znanja materinščine, tako pri slovnici kot literaturi. Čeprav me slovenščina ni nikoli tako privlačila, je sedaj drugače. Po koncu tretjega letnika sem začela razmišljati o študiju slovenistike in menim, da sem sprejela pravo odločitev. V branje SR bi se morala veliko bolj poglobiti, da bi odlično razumela napisano. To bom tudi naredila, ko bodo lepi in topli jesenski dnevi odšli na počitek. Lepo bi bilo, da zaključim z mislijo, da sem ponosna, ker govorim slovensko, da se izobražujem v tej smeri. Upam, da mi bo na tej poti v veselje delati z jezikom, ne le govoriti, pisati in brati, temveč nekaj več - študirati.

--Nadjacverle (pogovor) 12:36, 23. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

V sredo, 22. oktobra je bila 103. obletnica rojstva Kristine Brenk. Kristina Brenk je bila slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka in urednica. Na datum njenega rojstva se vsako leto odvija Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Letos je bila zmagovalna slikanica, avtorice Huiqin Wang, z naslovom Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Slikanica je dvojezična, kar je po mnenju žirije zelo dobro delo za medkulturno povezovanje. Prav tako pa je bilo na isti datum podeljeno priznanje nove poti. To priznanje prejme izvirna slikanica za inovativnost na področju slikaniške produkcije. Letos prvič je bila tega priznanja deležna slikanica Tomaža Šalamuna in Arjana Pregla - Modro ne bo.

Nagrada Kristine Brenkove Huiqin Wang, priznanje nove poti Tomažu Šalamunu in Arjanu Preglu RTV MMC. 22. oktobra 2014.

--Nadjacverle (pogovor) 13:52, 23. oktober 2014 (CEST)

Branje Nove pisarije

Med prebiranjem Nove pisarije sem pri poglavju Pismenost zasledila naslednjo poved: "Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.", ki mi je nekako najbolj ostala v spominu. To se je po vsej verjetnosti zgodilo zato, ker mi poved vzbudi čuden, mogoče tudi malo neprijeten občutek. Tehnologija se razvija iz dneva v dan, ljudje želimo biti hitro informirani o novostih, hitro te novosti preizkusiti in jih pridobiti, če so nam všeč. Večina ljudi piše svoje obveznosti na računalnik, tablico ali pa kar na pametni telefon, list papirja in svinčnik pa raje pusti na mizi, da samevata. Jaz, osebno raje pišem domače naloge s prosto roko. To počnem skoraj povsod, razen seveda pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. Ko pomislim, da se moramo navaditi na vse več tipkanja mi postane malo hudo. Zdi se mi, da so zapiski, napisani s prosto roko, trajnejši, kajti nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi s pametno tehnologijo, ko kar naenkrat opaziš, da se ti dokument ni shranil. Navaditi se moramo in sprejeti, da je elektronska pismenost vse pomembnejša in tako bomo tudi lažje prehajali v tehnološko razvit svet.

--Nadjacverle (pogovor) 12:44, 13. november 2014 (CET)

Simpozij obdobja

Iz zbornika Recepcija slovenske književnosti sem prekopirala kazalo. Vsako nastopajočo točko sem označila s pojmom literatura ali jezik, glede na njeno vsebino.

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literatura

• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezik

• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literatura

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezik

• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literatura in jezik

• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literautra

• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura

• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezik

• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

• Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezik

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezik

• Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezik

• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literatura

• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literatura in jezik

• Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezik

• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura in jezik

• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezik

• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezik

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura

• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezik

• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezik

• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literatura in jezik

• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literatura in jezik

• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literatura

• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

• Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezik

• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literatura

• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literatura in jezik

• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura

Simpozij obdobja 33 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 17. novembra 2014.

--Nadjacverle (pogovor) 14:44, 17. november 2014 (CET)

SlovLit, 12. septembra 2010

12. septembra 2010 je bila na SlovLitu objavljena objava z naslovom Pleteršnikov simpozij v Pišecah. Simpozij je trajal dva dni, 13. in 14. septembra. Organizatorja tega dogodka sta bila Filozofska fakulteta v Mariboru in Strokovni odbor Marka Pleteršnika. K tej objavi je še dodan program tradicionalnega in, prvič do sedaj, mednarodnega simpozija.

Pleteršnikov simpozij v Pišecah SlovLit. 14. januarja 2015.

--Nadjacverle (pogovor) 17:49, 14. januar 2015 (CET)