Monikasustersic

Domače naloge

Prva domača naloga

Joža Bekš: Velikonočna romanćica

Ej, jaše jaše v deželo pomlad

in iskrega belca priganja;

ves v zlatih je portah, odet je v škrlat,

s srebrnimi zvončki pozvanja.

Pa čudi solnce se: šmentaj, odkod? —

Saj komaj odprlo oči sem

in ni še očejena z Golovca pot,

še Jurija videla nisem.

— Aj, kume mili, ne bodi tako,

če letos je malo drugače,

da k fantom dekleta v vas enkrat gredo,

nesoča jim pirhov, pogače —.

Druga domača naloga

Literatura in utopija

Geslo iz SSKJ2:

utopíja -e ž (ȋ) 1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: utopija je lahko izhodišče za poznejše družbene spremembe; razvoj socializma od utopije do znanosti // pripovedno delo, v katerem je podana, opisana taka družbena ureditev: rad bere utopije; pisatelj je v utopiji skušal prikazati svet, kakršen naj bi bil // navadno v povedni rabi načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv: polet na luno ni več utopija; svetovni mir je za nekatere utopija / ekspr. vse to so same utopije / moralna, socialna utopija 2. knjiž. predstava, podoba česa, ki ni osnovana na resničnosti: sredi pekla taborišča si je ustvaril utopijo iz želja in hrepenenj.

Poznamo utopijo, prav tako kot distopijo. To sta dve skrajnosti in obe lahko najdemo v literaturi. Nobena skrajnost pa ni idealna — ne idealiziranje sveta in ne njegov pesimistični propad.

Tretja domača naloga

Popravljalci sveta

v zgodovini najbolj učinkovit način za popravljanje sveta: vojna
naloge popravljalcev sveta na Slovenskem:

popravljanje svojega mesta na lestvici kvalitete življenja (v smislu socialne varnost in manjših razlik in neenakosti)

od 7000 jezikov jih bo 1000 izumrlo
Wikipedija je orodje za popravljanje sveta
prispevanje informacije
neodvisnost strani
brezplačna stran
prispeva lahko kdorkoli
soavtorstvo
prilagodljivost strani

Četrta domača naloga

Slavistična revija letnik 69, številka 3 (2021)

Objavljeno: 10. 6. 2021

Link

RAZPRAVE:

Marijan Dović: Šenoov Karamfil in Prešeren: nacionalistični krst v objemu slovenskih gora (281–295)
Urška Valenčič Arh: Kinegrami v mladinski književnosti (297–313)
Tatjana Marvin: O pomenu, glagolski vezljivosti in števnosti pri slovenskem glagolniku (315–324)
Світлана Романюк, Лариса Колібаба: Типові моделі дієслівного керування в українській політичнiй рекламі (325–338)
Andreja Žele: Zloženi povedek vs. zloženi glagol v slovenščini (339–353)
Igor Ivašković: Položaj slovanskih jezikov na slovenskem poslovno-ekonomskem področju (355–372)

Peta domača naloga

Igor Ivašković: POLOŽAJ SLOVANSKIH JEZIKOV NA SLOVENSKEM POSLOVNO-EKONOMSKEM PODROČJU

Raziskava ugotavlja, kateri jeziki so najbolj popularni za učenje in zakaj tako je. Predlaga teorijo globalnega vpliva, a ta ne drži popolnoma. Italijanščine, na primer, se učijo, ker mejimo na Italijo,po in ne, ker bi bila globalno popularna. Preverjali so, katere jezike znajo oziroma se učijo študentje poslovnih in ekonomskih ved. Čeprav je v EU dominantna angleščina, bodo študentje znali vsaj dva do tri tuje jezike, majhni jeziki pa se ne bodo „izgubili“. Uporabnost znanja nekega jezika se v družbi meri glede na uporabnost in status jezika v družbi. Znanje več jezikov je zelo pomembno pri iskanju zaposlitve. Raziskava iz leta 2006 je pokazala, da le majhen delež ljudi južnoslovanske jezike označi za tuji jezik. Prevladujeta angleščina, nemščina in italijanščina. Raziskave so pokazale, da so na trgu bolj cenjeni angleščina, hrvaščina in srbščina.

Šesta domača naloga

Simona Škrabec

Življenje

slovenska literarna zgodovinarka, pisateljica, prevajalka in esejistka
rojena 15. septembra 1968 v Ljubljani
diplomirala iz nemškega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
leta 1992 se je preselila v Barcelono, kjer živi in dela
leta 2002 je doktorirala na Barcelonski avtonomni univerzi (Universitat Autònoma de Barcelona) z disertacijo o identitetnih znamenjih v srednjeevropski literaturi, za katero je prejela prestižno nagrado Fundacije Jaume Bofill

Delo

prevedla je številna dela iz katalonščine ter španščine v slovenščino in obratno
prevaja tudi iz srbščine
objavila je številne eseje v katalonskem revijalnem tisku in velja za ambasadorko srednjeevropske literature in kulture v Španiji
2020 je prejela Lavrinovo diplomo

Sedma domača naloga

Senožeti

V mojem domačem kraju imamo spominsko sobo Miška Kranjca, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. Pri podružnični šoli se nahaja spominska plošča padlim v drugi svetovni vojni, na mestu, kjer pa je čez Savo zgrajen most, pa je tabla, ki nam pove, da so tu partizani prečkali reko na splavih. Kraj ni prizorišče nobenega dela, so pa v bližini Moravče, kjer se dogaja roman Od pluga do krone Jakoba Bedenaka; Laze pri Dolskem, kjer se dogaja roman Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis Tite Kovač. Dogajališče obeh romanov se razširi tudi v Križevsko vas.

Osma domača naloga

Članki, ki potrebujejo lekturo

Gary Namie: popravila sem nekaj vejic, naslove del sem dala v ležeči tisk

Deveta domača naloga

Most čez Savo med Senožetmi in Jevnico: most povezuje Senožeti in Jevnico, tu so med narodnoosvobodilnim bojem partizanske enote prečkale Savo.

Spominska plošča partizanskim enotam na mostu med Senožetmi in Jevnico.

Deseta domača naloga

Sliki desno.

Spominska plošča partizanskim enotam na mostu med Senožetmi in Jevnico

Most čez Savo med Senožetmi in Jevnico

Enajsta doamača naloga

SlovLit

Nagradi za Urha Ferleža in Nino Štular -- Molièrove ženske

(9. oktober 2021)

Link

Podelitev priznanj XIX. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu

Študij Nove pisarije

Uvod

dopolnjuje literarnovedni pripročnik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti (6 natisov je izšlo med leti 1990 in 2002)
alternativen naslov Nova (novi mediji – besedilo na zaslonu) pismenost (lahko je tudi funkcionalna, čustvena, medijska, račualniška…)
skupno avtorstvo spletnih virov
avtorstvo, poseg v avtorsko delo, problematika navedbe letnice izdaje, ponatisov…
Prešernova Nova pisarija (Poezije 1847): pogovor med učencem in učiteljem/pisarjem (Prešernovi nasprotniki: Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)
1830, 2010: veliko izdanih knjig (ne nujno kvalitetnih)

Pismenost

obvladati zankovni sistem za (pisno) komunikacijo
sprva religiozni teksti
obvezno šolanje v zadnji četrtini 18. Stoletja
razvoj načinov zapisovanja in sodobno tipkanje
generacijske razlike
kreativnost kot zadnji korak opismenjevanja
tehnologija in olajšanje dela (amiši, ludisti)

Informacijska družba

hiter dostop do informacij
vedno več ljudi se poslužuje pridobivanja informacij preko spleta, tretjina učencev v šolah si ne izposodi berila, torej sklepamo, da snov najdejo na spletu
po eni strani je znano, da knjige ki nastajajo v današnjem času, niso tako zelo kvalitetno izdelane, da bi lahko preživele tisočletja

Wikiji

skupek spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti
na teh spletiščih lahko objavlja vsakdo
omogočajo prosti dostop do informacij
Wikiji, po havajsko pomenijo "res hitro" in so se pojavili leta 2001
znanje objavljamo sami, brez želje po zaslužku
vključujejo Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Wikislovar ...
pomembni so za ohranitev jezika
v je ospredju angleščina
v Sloveniji wiki spletišča redno ureja približno 20 ljudi

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča so močno pedagoško orožje
če jo kontaminiramo z atributi prisile: ocenjevanji, izpiti, dobi negativen predznak
vsebine o književnosti na wikipediji pišejo študentje književnosti, saj imajo kvalificirani eksperti preveč drugih nalog
Wikipedija učitelje prisili, da nenehno preverjajo svoje znanje, študenta pa spodbudi, da naloge opravlja v odgovornem odnosu do skupnosti
ker lahko informacije urejajo čisto vsi, se pojavljajo tudi zlikovci, ki vandalizirajo vsebino

Avtor

Nove besede

A

B

C

Č

D

E

F

G

• Garniranje - glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja

H

• Habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli.

I

• Imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

J

K

L

• Ludizem - gibanje delavcev, ki se je v začetku 19. Stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela./Ludisti: saboterji, se poigravajo z ljudmi, življenje jim je igra.

M

N

O • Obskuren - čudaški, obroben, nenavaden

P

• Piratizirati - ukrasti intelektualni produkt.

• Parazitirati - družbeno zajedati

• Pregnanten - jedrnat, zgoščen

R

S

• Srenja - skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi

Š

T

U

V

Z

Ž