Nova pisarija

uredi

Nova pisarija je učbenik, ki ga uporabljamo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. Uporaba je možna tako v elektronski kot tudi v knjižni obliki. Meni je ljubša slednja, saj nič ne premaga občutka knjige v roki. Vseeno pa veliko ljudi uporablja elektronsko obliko, saj so mnenja, da se s tiskanjem troši nepotreben denar in surovine.

Učbenik je na trenutke težko berljiv, ker vsebuje ogromno strokovnih besed, ki so mi neznane. Klub temu pa sem v njem izvedela že kar nekaj zanimivih podatkov.

V uvodu avtor razloži, kaj je razlog za izdajo knjige in se predstavi, nekaj besed pa nameni tudi izbiri naslova oziroma Prešernovi Novi pisariji.

Pismenost

uredi

V prvem poglavju izvemo, kako se je pismenost spreminjala skozi stoletja. Če je bila še pred nekaj stoletji pismenost privilegij izobražencev, je danes pismenost v razvitem svetu skoraj stoodstotna. Z razvojem sveta je dobila več pomenov in ne pomeni le znanja branja in pisanja, ampak obvladovanje česa sploh (npr. naravoslovna, matematična pismenost), pravi SSKJ.

Informacijska družba

uredi

Tu avtor razmišlja o "klasičnih" tiskanih knjigah in o e-knjigah. Mnogo ljudi se boji, da bi tiskana knjiga kar izginila, vendar naj bi bilo to po avtorjevih besedah nemogoče.

Wikiji

uredi

Wikiji so skupek spletišč, na katerih lahko sami oblikujemo in posredujemo razne informacije. Najbolj znani so: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza itd. Slovenska Wikipedija je leta 2014 na lestvici Wikipedij zasedala 39. mesto.

Avtor

uredi

Bralec

uredi

Kredibilnost

uredi

Vtis o Slavistični reviji

uredi

Vsi študenti prvega letnika slovenistike smo na uvodnem predavanju Uvoda v študij slovenske književnosti dobili en izvod Slavistične revije. Na prvi pogled je izgledala zelo zanimivo, dodaten plus je bil še to, da je rdeče barve. Ko pa sem jo končno odvila in malce prelistala, je sledil šok. Revija vsebuje kar nekaj člankov v tujih jezikih, poleg tega so čisto vsi članki strokovni. Če povem po resnici, sem pričakovala revijo, v kateri so objavljena krajša prozna dela naših avtorjev. Vsak članek vsebuje tudi povzetek v slovenščini in angleščini, ključne besede ter vire in literaturo.

Obveznosti pri predmetu

uredi

13. februar

uredi

13. februar je 44. dan leta v gregorijanskem koledarju. Do konca leta ostaja še 321 dni (v prestopnem letu 322). V dolgih stoletjih se je nabralo veliko dogodkov, rojstev in smrti, tu pa bo prestavila meni najbolj zanimive.

Dogodki

uredi
  • 1668 - Španija prizna Portugalsko kot neodvisno državo
  • 1894 - brata Lumiere patentirata kinematograf
  • 1945 - rdeča armada osvobodi Budimpešto
  • 1988 - začnejo se 15. zimske olimpijske igre v Calgaryju v Kanadi
  • 1996 - začne se Nepalsa državljanska vojna
  • 2004 - Travis Metcalfe odkrije največji znani diamant v vesolju, belo pritlikavko BPM 37093

Rojstva in smrti

uredi

Rojstva

  • 1801 - Janoš Kardoš, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, politični vodnik na Madžarskem (+1873)
  • 1901 - Paul Felix Lazarfeld, avstrijsko-nemški sociolog (+1973)
  • 1903 - Georges Joseph Christian Simenon, belgijski pisatelj (+1989)
  • 1945 - Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik
  • 1974 - Robert Peter "Robbie" Williams, angleški glasbenik

Smrti

  • 1883 - Wilhelm Richard Wagner, nemški skladatelj (*1813)
  • 1934 - Jožef Pustaj, slovenski pisatelj, pesnik, novinar in učitelj (*1864)
  • 1943 - Ivan Rob, slovenski pesnik, satirik (*1908)


13. februar na SlovLitu

uredi

Literarnovedni dogodek

uredi

Informacije o literarnovednih dogodkih preteklega tedna sem iskala na več mestih, in sicer na spletni strani FF, spletni strani oddelka za slovenistiko in celo med dogodki na Facebooku. Na žalost nisem našla ničesar.

Slovarček

uredi

Pri iskanju pomenov besed sem si pomagala s SSKJ.

  • pismenost - znanje branja in pisanja // znanje (uporabe), obvladovanje česa sploh
  • fantazma sopomenka za fantazmagorija - podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
  • analfabet - kdor ne zna brati in pisati, nepismen človek
  • segment - del, odsek
  • kompetenca - obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom // področje dejavnosti
  • bibliofil - ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
  • kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • inertnost - lenobnost, nedelavnost
  • volonterstvo - delovno prostovoljstvo, navadno neplačano
  • anarhija - stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost