Modrakatja

Moje domače naloge

Tipkanje

• Vilko Mazi: Pavla. Št. 142 (25. junij 1910).
• Anton Novačan: Selitev. Sličica iz dijaškega življenja. Št. 1 (2. januar 1909).

Moj stik s Slavistično revijo

S Slavistično revijo sem prvič prišla v stik pri prvi uri predavanja Uvoda v študij slovenske književnosti na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. Takoj smo bili opozorjeni, da to ni takšna revija, ki smo jo navajeni, temveč je to strokovna revija. Na prvi pogled je zgledala dolgočasna in zanemarjena, saj je platnica puste rdeče barve in ima teksturo, podobno narebrenemu šeleshamerju. Obenem je delovala zelo neurejeno, saj nima uvodnega nagovora, strani pa se začnejo šteti pri številki 434. Prvi vtis se ni nič poboljšal, ko sem revijo med predavanjem prelistala in opazila, da je notranjost revije popolna zmešnjava - nekaj je napisano v slovenščini, naslednji odstavek že v angleščini, za povrh tega pa se najde notri tudi cirilica. Ko pa sem se v to knjigo poglobila, sem ugotovila, da je bil moj prvi vtis tipično napačen. Že takoj na začetku branja je vsa jezikovna zmešnjava začela imeti smisel, saj so vsi odstavki prevedeni sproti. Vsebina je zelo mamljiva in hkrati natančna. V Slavistični reviji so različni članki z obširnimi temami, najbolj pa mi je ostala v spominu tema o pomembnosti ponovnega in posodobljenega prevajanja tujih del.

Kaj sem izvedela pri tipkanju?

Pri študiju slovenistike na Filozofski fakulteti si gotovo nisem predstavljala, da bomo med predmeti imeli tudi neke vrste informatiko. To dejstvo me je najprej šokiralo 5. oktobra ob 7:10, ko še sama nisem bila povsem prepričana, če sem popolnoma zbujena. Predavatelj je namreč namesto pričakovane književnosti razlagal o Wikipediji in Wikiverzi, kar me je spomnilo na izbirni predmet računalništva v osnovni šoli ter obvezni predmet informatike na srednji šoli. Pri teh predmetih smo se učili o urejanju različnih dokumentov in programov ter tudi osnove HTMLja. Pri tipkanju sem izvedela, da je urejanje spletnih strani na Wikipediji v bistvu zelo podobno HTMLju, le da je tukaj urejanje mnogo bolj prijazno uporabnikom. Pa mi bo to znanje le prav prišlo!

Literatura v mojem prostem času

Literaturo lahko jemljemo na različne načine, dejstvo pa je, da nas spremlja iz dneva v dan - prostovoljno ali ne. Vidimo jo na plakatih, avtobusih, oblačilih, oglasnih deskah, spletu in še marsikje. Rada se pritihotapi kadarkoli ima priložnost, kako pa jo opazimo, je odvisno od vsakega posameznika. Ko vidim kakršnokoli literaturo, se v moji glavi vedno pojavi tipično aranžersko razmišljanje: tipografija.

Kakšna je pisava? Je primerne velikosti? Dovolj upadljiva in hkrati še vedno berljiva? Slovnično pravilna? In še nazadnje - je spacioniranje zadostno ali pretirano?

Za takšno razmišljanje sta definitivno odgovorna profesor Jiři Kočica in profesorica Ksenja Sajovic.

Poročanje o forumu SlovLit

Ko sem na predavanju slišala o forumu SlovLit, mi je najprej na misel prišel tipičen neurejen forum. Po kratkem brskanju pa sem prišla do spoznanja, da to ni takšen forum, ki sem ga navajena. Sporočila so konkretna, urejena, temeljita in se držijo teme.