Matejabilavcic

O Slavistični reviji

Prebrala sem članek, ki govori o problemu recepcije slovenske književnosti v Nemčiji (l. 1993). Poglavitno vprašanje, pa tudi naslov tega članka je »Koga zanima slovenska književnost?«, ki se mi je že sprva zdel zanimiv naslov.

Odgovor na to vprašanje seveda ni statistični podatek. Gre za to, kaj moramo narediti, katere ovire je treba odstraniti, da bi se prebudilo zanimanje za slovensko književnost tudi v Nemčiji. Čeprav je članek napisan v Slavistični reviji iz leta 1993, mislim, da je v družbi še vedno prisotno mišljenje o vplivu majhnosti naše države na njeno slabo prepoznavnost v Evropi in v svetu.

Prva ovira v neprepoznavnosti slovenske literature so že predsodki in stereotipi, ki določajo odnos med deželama. Kot primer prisotnega stereotipa (tistega časa?): negativni pojem »Balkan« označuje nerazvitost in nekulturnost. Druga ovira je v zgodovinskih razmerah Slovenije, saj je večinoma »skrita« pod imenom »jugoslovanska književnost« ali natančneje »srbohrvaška književnost«. Avtor članka pravi, da je slovenska literatura bolj kot kdaj negotova v samorazumevanju in da se polna dvomov o sebi preveč »obremenjuje« z drugimi kulturami. Rešitve išče v prevodih povesti in romanov, ki so se v glavnem začeli v 20. stoletju, predvsem najmočnejši Cankarjev prodor v nemški kulturni krog.

Torej, slabe razmere slovenske književnosti v Nemčiji razlaga s pomanjkljivim oblikovanjem zavesti o obstoju slovenske literature. Gerhard Giesemann članek zaključi z upanjem, da bo lahko v prihodnje na vprašanje »Koga zanima slovenska književnost?« odgovoril bolj optimistično. --Matejabilavcic (pogovor) 18:52, 19. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

Moj običajen deloven dan se skoraj vedno začne z oddajo Dobro jutro, kjer se seznanim z vremenom, aktualnimi novicami, zanimivostmi, kulturnimi dogodki, ki so zame posebna vstopnica v nov dan. Mimogrede sem v sredo zjutraj »dobila vstopnico« za dokumentarno oddajo z naslovom »V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji«. Ker se bliža prvi november in z njim tudi praznik spomina na mrtve, je prav, da se spomnimo tudi na mlade in pogumne ljudi, ki so jim za junaška dejanja l. 1943 podelili naziv narodni heroj. To ni le naziv oz. izraz časti, pač pa tudi zahvala za prezgodnjo smrt v boju za novo, svetlo prihodnost.

V oddaji je veliko pričevalcev, od zgodovinarjev, profesorjev, sociologov, herojev, domobrancev do častnega predsednika NOB Janeza Stanovnika. Velikokrat je omenjen Kocbek, o katerem smo se pogovarjali že pri seminarju družbenih razsežnosti slovenskega jezika, o njegovem filozofskem eseju Slovenska misel, v katerem je pisal o jeziku, besedi in govoru, a vendar je posredno nagovarjal naslovnika k aktivnem sodelovanju v politiki, saj piše tudi o narodu, domačiji in njeni »zamejenosti«. V oddaji pa je omenjen z njegovo željo po tem, kako narediti čudovito državo in pa kako bi morali preobraziti slovenski narodni značaj (od hlapca do gospodarja).

Oddajo zaključi Goethejeva misel: »Upaj, kaj še hočeš več.« Tudi nam ostane upanje, da življenja narodnih herojev niso bila darovana zaman in da bomo uspeli rešiti krizo v Sloveniji.--Matejabilavcic (pogovor) 12:01, 23. oktober 2014 (CEST)

Izbira teme v Novi pisarji

Poglavje "Izbira teme" me je napeljalo k razmišljanju. Še posebej mi je všeč peti odstavek o pozitivnem odnosu do teme, ki si jo sami izberemo. Ljubezen do neke teme pa se razvije, če se z njo intenzivno ukvarjamo. Tudi življenje je tako. Imamo svobodno voljo, in vsak dan se odločamo med nešteto izbirami. Vsako jutro se prebudi najprej v nas samih. Sami smo odgovorni za to, kako se bomo počutili, kaj bomo delali, ali bomo v tem uživali. To je stvar odločitve. In če želimo, da bo naše življenje obrodilo sadove odločilnega jutra, ga negujmo z ljubeznijo v vsem kar delamo. Z željo, da nisem preveč romantična, pa useeno: Mislim, da je ljubezen najpomembnejša vrednota. Ljubezen do najbližjih in nausezadnje ljubezen do vseh stvari in del, ki se jih dotaknemo v tem življenju. --Matejabilavcic (pogovor) 19:33, 13. november 2014 (CET)

Obdobja 33: Recepcija slovenske književnosti

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti (lv)
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (lv)
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (lv)
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (lv)
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (lv)
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (lv)
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (lv)
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (lv)
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (lv)
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (lv)
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (lv)
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (lv)
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (lv)
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (lv)
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (lv)
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (lv)
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (lv)
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (lv)
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (lv)
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (lv)
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (lv)
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (lv)
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (lv)
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (lv)
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (lv)
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (lv)
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (lv)
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (lv)
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (lv)
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (lv)
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (lv)
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (lv)
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (lv)
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (lv)
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (lv)
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (lv)
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (lv)
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (lv)
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (lv)
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (lv)
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (lv)
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (lv)
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (lv)
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (lv)
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (lv)
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (lv)
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (lv)
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (lv)
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (lv)
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (lv)
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (lv, kzv)
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (lv)
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (lv)
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (lv, kzv)
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (lv)
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (lv)
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (lv)
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (lv)
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (lv)
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (lv)
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (lv)
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (lv)
Janez Vrečko: Novo branje konsov (lv)
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora(Ivo Prijatelj: Totenbirt) (lv)
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (lv)
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (lv)
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (lv, jv)
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (lv, jv)
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (lv)

Dogodek na moj rojstni dan

30. januarja 2013 je predstojnik budimpeštanske slavistike prof. dr. István Lukács mlade sloveniste povabil na 3.konferenco, ki je bila od 25. do 26. aprila 2013. Po elektronski pošti so do 15. marca sprejeli prispevke vseh slovanskih jezikov. Objavili pa so jih v znanstvenem časopisu. Nalepka: vabilo, mednarodna konferenca, slavistična konferenca

Spremembe, ki so se zgodile mojemu geslu na Wikipediji Bog ljubezni

sprememba kategorije (Dela leta 1968 v Knjige leta 1968)
'polinkanje' Dimitrija Rupla
V literaturi morajo biti naslovi monografij zapisani poševno.
gostobesednost (odstranitev besede tudi)
izpuščanje iz citata ali elipsa spisovnik