Manuelapolanc

O Slavistični reviji

Slavistična revija, knjiga temno rdeče barve. Barve krvi, pripadnosti. V Rusiji rdeča barva nosi pomen dragocenosti. Ni potrebno, da gremo v Rusijo, kjer bi Slavistična revija dobila "drag" pomen. Dovolj je, da jo doma ali kjer koli, odpremo s spoštovanjem, z mislijo, da je nekomu prav ta temno rdeča knjiga dragocenost. Z vsem spoštovanjem sem odprla tako poimenovano "dragocenost". Nisem vedela, kaj naj pričakujem. Mogoče meni ta dragocenost ne bo tako draga, kot tistim, ki so jo oblekli v rdečo barvo in ki poleg svoje dragocenosti nosi tudi pomen sreče, strasti. Že s samim pogledom, ki je na hitro prešinil avtorje, sem začutila strast teh ljudi, ki so prispevali košček sebe za to knjigo. Med njimi sem opazila tuje ime, in sicer, Gerhard Giesemann. Če bi se ta isti priimek pojavil nekje drugje, mogoče v matematičnem učbeniku za srednješolce, bi bilo to popolnoma drugače - nemški matematik, ki je drugemu narodu ponudil svoje znanje. Tako pa je to ime zapisano v Slavistični reviji, pod naslovom "Koga zanima slovenska književnost?". Ne bom pisala dolgih in "velikih" stavkov o vsem, kar mi je prišlo na misel vsakič, ko sem prebrala njegovo ime. Lahko pa povem, da je prvo, na kar sem pomislila to, da tukaj ne gre le za pripadnost svojemu narodu, temveč za gorečnost, ki jo nekdo goji do nekaj "tujega". Nihče se ne rodi že kot popisan papir, temveč kot prazen list, ki je namenoma nepopisan - prazen, da ga napolnimo z znanjem in izkušnjami. Nemški avtor je zagotovo moral odpraviti ogromno ovir, ogromno stvari je moral razjasniti, izogniti se je moral predsodkom o manj vrednosti slovenskega naroda, da se je v njem prebudilo zanimanje. In prav to je tisto, kar me je pritegnilo pri Slavistični reviji. Barva je s tem dobila pomen. Nič ni na določenem mestu brez razloga. Vse ima svoj smisel in ozadje, ki ga bom z veseljem odkrivala.

--Manuela Polanc (pogovor)

Literarna veda v vsakdanjem življenju

Poiskati znamenja, v katerih se literarna veda kaže v našem vsakdanjiku, je na videz lahka naloga. Pričakovala sem, da bo v mojem vsakdanjem življenju ogromno stvari, povezanih z literarno vedo. Kmalu sem spoznala, da je moje prepričanje napačno, saj sem se s to vedo srečala šele, ko sem se v Enciklopediji RS pozanimala o Pavlinovem romanu Skrivnost Šimnove smrti. Pogledala sem tudi v 8. zvezek Zgodovine slovenskega slovstva, kjer Jože Pogačnik, na strani 99, piše o Pavlinovem romanu Najhuje je biti sam, iz leta 1962, in o romanu Spomladanski mraz, ki je izšel 1964. Romana Skrivnost Šimnove smrti tam ni, saj je izšel šele leta 1972. Z literarno vedo sem se srečala na naši fakulteti pred knjižnico, kjer na mizi ležijo različne revije, ki vsebujejo marsikaj "literarnovednega". Prav tako se z literarno vedo srečamo v leksikonih, kritikah oziroma ocenah, ki so objavljene v raznih revijah, kot je to na primer Slavistična revija ali pa revija Jezik in slovstvo. Več o tej vedi sem hotela izvedeti tudi preko interneta, kjer sem na Wikipediji našla tole definicijo: "Literarna veda ali literarna znanost je raziskovalno področje znotraj filologije, ki zajema literarno zgodovino in literarno teorijo". O literarni teoriji je Silva Trdina pisala v priročniku Besedna umetnost, ki je izšel leta 1958. Če se vrnem k bistvu moje naloge. Naš stik z literarno vedo. Vem, da je literarna veda temeljno orodje, s katerim bom lažje razumela literaturo vseh vrst, da je orodje, ki mi bo pomagalo razbirati, vrednotiti, tudi doživljati, orodje, s pomočjo katerega bo moje strokovno spoznavanje zapisanega kvalitetnejše in pravilnejše. Zanimivo, ampak znova se je pokazalo to, da tega, česar ne iščeš, tudi ne najdeš, ali pa tega samo ne opaziš.

--Manuela Polanc (pogovor)

Nova pisarija: Wikiji

Vredno se mi zdi izpostaviti poglavje v Novi pisariji, ki me je s svojo vsebino in določenimi podatki pozitivno šokiralo, in sicer poglavje Wikiji. Wikipedija, nam še kako poznana spletna stran. Verjetno tudi največkrat omenjen vir pri naših osnovnošolskih, pa tudi srednješolskih seminarskih nalogah. Na kratko povedano, Wikipedija je carica! Pred leti sem prvič slišala, da je Wikipedija nezanesljiv vir in naj se je izogibamo. Počasi se je to uveljavilo kot splošno dejstvo. Govorilo se je, da vsebuje ogromno napačnih podatkov, saj je stran na voljo vsem in da podatke v besedilih lahko spreminja kdor koli. Pozitivno presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da je pravzaprav kar nekaj prostovoljcev, ki vsak dan, uro ali minuto svojega prostega časa, žrtvujejo za pregledovanje zadnjih objav in tako onemogočajo, da bi se lažni podatki o določeni stvari razširili po celem svetu. Na informativnem dnevu, lani februarja, sem slišala, da se je nekdo izživljal na Wiki strani Franceta Prešerna in vnesel lažne podatke, oziroma celo žaljive besede. Vandalizem je kmalu nekdo opazil in ga takoj odpravil. Zanimivo pa je, da je to bil tujec, in sicer Tamilec. Gre za neizmerno prizadevnost teh ljudi, ki za svoja velika dejanja ne zahtevajo honorarja. Pomembno je omeniti, da obstaja kar 286 nacionalnih Wikipedij. Slovenska je začela "obratovati" leta 2002 in že od samega začetka gradi na svojem slovesu. V veliko primerih je Wikipedija naša rešilna bilka, saj ko nas nekdo nekaj vpraša in da dvomimo v svoje znanje, preprosto rečemo "pojdi preverit na Wikipedijo".

--Manuela Polanc (pogovor), 20:53, 13. november 2014

Simpozij Obdobja

1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnoveden prispevek)
2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnoveden p.)
3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnoveden p.)
4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnoveden p.)
5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnoveden p.)
6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnoveden p.)
7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnoveden)
8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarnoveden p.)
9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnoveden p.)
10. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnoveden p.)
11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnoveden p.)
12. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnoveden p.)
13. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikosloven p.)
14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikosloven p.)
15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnoveden p.)
16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikosloven p.)
17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnoveden p.)
18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnoveden p.)
19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnoveden p.)
20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnoveden p.)
21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnoveden p.)
22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnoveden p.)
23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnoveden p.)
24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnoveden p.)
25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikosloven p.)
26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnoveden p.)
27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnoveden p.)
28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnoveden p.)
29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikosloven p.)
30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnoveden p.)
31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnoveden p.)
32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnoveden p.)
33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden p.)
34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnoveden p.)
35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnoveden p.)
36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnoveden p.)
37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnoveden p.)
38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnoveden p.)
39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnoveden p.)
40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnoveden p.)
41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnoveden p.)
42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikosloven p.)
43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnoveden p.)
44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnoveden p.)
45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnoveden p.)
46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnoveden p.)
47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnoveden p.)
48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnoveden p.)
49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnoveden p.)
50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnoveden p.)
51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnoveden p.)
52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnoveden p.)
53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnoveden p.)
54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnoveden p.)
55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnoveden p.)
56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnoveden p.)
57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnoveden p.)
58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnoveden p.)
59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnoveden p.)
60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnoveden p.)
61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnoveden p.)
62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnoveden p.)
63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnoveden p.)
64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnoveden p.)
65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnoveden p.)
66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnoveden p.)
67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (jezikosloven p.)
68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikosloven p.)
69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnoveden p.)

--Manuelapolanc (pogovor) 21:18, 20. november 2014 (CET)

Zadnja objava na SlovLitu v letu 2014

Zanimalo me je, kaj se je na forumu SlovLit pisalo na zadnji dan leta 2014. Opazila sem, da na silvestrski večer ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Nič hudega, tudi oni si morajo vzeti prosti dan ... ali dva. Se pravi, SlovLit je svoje leto zaključil dva dni pred nami. Na ta dan je gospa Milena Mileva Blazic napisala nekaj malega o pokojnem pesniku Tomažu Šalamunu. Svojo objavo je zaključila z zahvalo njemu, ki je po njenih besedah, ravnal nesebično in se trudil, da so njegova dela dostopna tudi na Wikiviru. Omogočil je, da jih lahko beremo tudi drugače. Zahvali se tudi študentkam, ki so opravile velikansko delo in so prispevale kamenček v mozaiku nesebičnosti — Wikipediji in Wikiviru.

--Manuelapolanc (pogovor) 19:41, 23. januar 2015 (CET)

Moja prva objava na Wikipediji

Naj že takoj povem, da sem v svoj članek na Wikipediji vložila kar nekaj truda. In to ne takšnega, po katerem bi imela žulje in bi bila povrh vsega še jezna. Še zdaleč ne. Ponosna sem, da se lahko pohvalim s tem, kar sem naredila. Link svojega članka sem takoj po objavi hitro razposlala med svoje prijatelje. Vprašali so me, kako je to sploh mogoče, da objaviš nekaj tja, kjer to lahko vsi vidijo. Pa sem jim povedala:

• prebrati knjigo s skoraj 500 strani, ni mačji kašelj!
• Kaj šele, da teh 500 strani spraviš v nekaj odstavkov.
• Stokrat sem odprla datoteko, kjer sem imela shranjeno besedilo in vsakič sem kaj dodala, izbrisala, popravila ...
• Ko sem besedilo končno uredila do te mere, da mi je bilo všeč, sem ga objavila na t.i. Wikiverzo.
• Poleg besedila sem na Wikiverzo ponosno naložila tudi fotografijo naslovnice tega romana.
• Dobri profesor mi je svetoval, kaj naj popravim, da bo besedilo takšno, kot ga zahteva gospa Wikipedija.
• Že isti dan sem vnesla popravke (naredila sem odstavke, znebila sem nepotrebnih zaimkov, vejic, nekatere besede sem zamenjala z drugimi itd.)
• Tako je prišel trenutek D tistega dne, ko sem besedilo označila in ga veselo prekopirala na mesto, kjer je bila zanj že pripravljena posteljica - Wikipedijo.
• Napisala sem še opombo cenjenemu administratorju, saj nisem hotela težav, s katerimi so se že pred menoj srečevali kolegi. Jasno sem mu dala vedeti, da je besedilo moja last, da ne gre za plagiat in da je bilo že pred tem objavljeno na Wikiverzi.

Tako. Upam, da sem uspela na kratek in jedrnat način povzeti postopek nastajanja članka na Wikipediji. Sama imam s tem zelo lepo izkušnjo. Pa še to. Imela sem veliko srečo, saj mi je bil roman pisan na kožo in skoraj neverjetno je, da sem ga izbrala med mnogimi, ki jih prav tako nisem poznala. Vsem, ki vam ostaja čas in ne veste kaj storiti, da boste koristni ... prispevajte kamenček v mozaik nesebičnosti!

--Manuelapolanc (pogovor) 20:10, 23. januar 2015 (CET)