Majap

Moje mnenje o Slavistični reviji? Še pred letom in pol take revije ne bi vzela niti v roke, saj sem bila prepričana, da bom študirala geografijo in zgodovino, zato me slovenistične zadeve niso zanimale. Očitno se je kar nekaj spremenilo, saj sem se vpisala na študij slovenistike in se zavedno odločila, da bom ta študij dokončala in nekaj naredila iz sebe. Saj ne, da me slovenščina ni zanimala že v srednji šoli in da sem se spogledovala z možnostjo, da bi dejansko študirala slovenistiko, vendar sta me zgoraj že omenjena predmeta zanimala toliko bolj.

Ampak zdaj sem tu in v rokah torej držim izvod te, z vinsko rdečimi platnicami opremljene revije. Priznati moram, da sem ob pogledu na avtorje zapisane v kazalu, prepoznala samo enega. Toporišiča seveda. Ne vem, ali bi mi to kot študentki slovenistike moralo zbujati nelagodne občutke, ampak upam da tekom študija spoznam tudi ostale.

Toporišič torej. V njegovem članku Miklošičev zbornik med drugim izvemo, da je tudi sam organizator Miklošičevega zbornika (Miklošičev zbornik je Mednarodni simpozij v Ljubljani, ki je potekal med 26. In 28. Junijem 1991;ob stoti obletnici smrti Miklošiča) ter da se je zaradi političnih razmer, ki so vladale v Sloveniji (Slovenija se je ravno osamosvojila, na vidiku je bila vojna) zborovanja od 140 povabljenih udeležila zgolj tretjina (61). Za kaj več informacij pa si lahko vsak omenjeni članek prebere sam. Resnici na ljubo, tudi sama sem bila prijetno presenečena, da so stvari, ki sem jih prebrala, dejansko zanimive.