MajaKastelic

PRVA DOMAČA NALOGA

V petek, 13. oktobra 2022, je bila v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprta razstava Vuka Ćosića z naslovom Nacija - Kultura. Pri projektu gre za ustvarjanje umetnosti iz sovražnih objav na spletu, in sicer iz objav na spletnem omrežju Twitter. Projekt je nastal s pomočjo umetne inteligence, ki nesramne tvite spremeni v sonet, ki ga nato na Twitterju objavi kot odgovor avtorju. To naj bi nam pomagalo spoznati, kakšni smo Slovenci kot "spletni" narod, in nas spodbuditi k strpnosti in medsebojnemu sodelovanju. Projekt se mi že zgolj iz tega "pacifističnega" vidika zdi vrhunska ideja, kot študentko slovenistike pa me navdušuje tudi posebno nastajanje epistolarne književnosti. Umetnost je namreč pomembna komponenta vsakega naroda in njegove kulture, saj ga duhovno bogati in skrbi za njegovo rast. Podobno vlogo ima torej tudi projekt Nacija - Kultura, ki bo mogoče pomagal utišati ostre jezike (oziroma prste) Slovencev na spletu in tako pripomogel k pozitivni spremembi našega naroda.

SLAVISTIČNA REVIJA

Slavistična revija je za slovenski jezik ena najpomembnejših revij, saj ga povezuje z ostalimi slovanskimi jeziki. Slovanski narodi imamo skupno zgodovino in razvoj in tudi naši jeziki so bili veliko časa (in še vedno so) tesno povezani. To skupno zavest pa je za moč našega jezika in književnosti ves čas treba ohranjati budno, saj bo slovenščina v širši javnosti le tako dobila neko veljavo. Ker se v Slavistični reviji objavljajo slavistične teme, pri čemer je poudarek na slovenskem jeziku in književnosti, revija pri večanju pomena slovenščine opravlja odlično nalogo.

DRUGA DOMAČA NALOGA

Slika: Prihod novih tehnologij vedno spremlja strah, ki se kmalu izkaže prazen. Kamnotisk iz Blaznikove tiskarne; avtor je J. Seeland. V Prilogi Kmetijskih in rokodelskih novic 19. apr. 1848 je bila objavljena inačica te slike, ki pa je na dLibu žal obrezana.

Slika se besedilu dobro prilega, saj prikazuje, kako smo se ljudje že od nekdaj bali novosti. Tako kot so se ljudje leta 1848 bali železnice, se danes ljudje bojijo spleta in ostalih tehnologij.

TRETJA DOMAČA NALOGA

TRUBARJEVANJU IN DRUGIM KULTURNIM MAŠAM NA ROB

Članek izpostavlja, kako pomembno je, da v družbi ne vedno sledimo ustaljenim konvencijam, ampak razmišljamo izven okvirjev in poskušamo delati to, kar se nam zdi pomembno za skupnost. Čeprav je to lahko odklonsko, je pomemben izkupiček, ki ga dobimo na dolgi rok.

Trubar je za slovenstvo tako pomemben kot internet. Tako Trubarja kot internet povezuje prelomnost, ki je izboljšala življenje človeka. Trubar je začetnik slovenske književnosti, z internetom pa smo dobili nov način komunikacije. Glavna razlika med njima je v tem, da je Trubar bolj pomemben le za Slovence, medtem ko je interent spremenil življenje vsega sveta.

ČETRTA DOMAČA NALOGA

POPRAVLJALCI SVETA

Na svetu obstajajo ljudje, ki se samo prepuščajo toku življenja, in ljudje, ki želijo svet spremeniti. Že od nekdaj se ljudje iz prve omenjene skupine izkazujejo za neuspešne, saj so preveč pasivni, da bi svoje življenje poizkusili obrniti na bolje, medtem ko so bili pripadniki druge skupine velikokrat povzročitelji prelomnih družbenih in drugih sprememb, ki so izboljšali (včasih pa tudi poslabšale) svet, da je prišel do te stopnje, na kateri je danes. Radovedneži so izumili elektriko in razne druge naprave, ki so nam olajšale življenje, tisti, bolj politično usmerjeni, pa so povzročili razvoj demokracije, kapitalizma in drugih oblik. V današnjem svetu pa moramo kot nekaj revolucionarnega izpostaviti Wikipedijo, ki je odlična spletna stran za izobraževanje današnje družbe. Prednosti Wikipedije so v tem, da nas spodbuja k ustvarjanju, skupinskem delu in odprtosti, poleg tega pa je še zastonj, kar pomeni, da se znanje lahko širi do vsakega, torej tudi do ne preveč premožnih posameznikov.

PETA DOMAČA NALOGA

Geopedija se mi zdi zelo zanimiva in priročna, saj lahko z njeno pomočjo odkrijemo podatke o avtorjih, za katere prej nismo vedeli, da so delovali v naši bližini. Tako se lahko zbližamo s svojimi koreninami in se poglobimo v svojo preteklost. V bližini mojega kraja je deloval Srečko Kosovel, kar sem sicer vedela že prej, a me, odkar študiram v Ljubljani, to dejstvo prav navdušuje, saj spoznavam, v kakšni bližini mojega kraja je deloval eden najboljših slovenskih književnikov. Srečko Kosovel se je rodil v Sežani, kasneje pa se je z družino preselil v Tomaj, kjer še danes stoji njegova domačija. Kljub mnogo prezgodnji smrti pa je Kosovel ustvaril mnoga dela, ki so pomembna za razvoj slovenske književnosti. Bil je namreč predstavnik impresionizma, ekspresionizma in konstruktivizma, kjer se že kaže nastajanje sodobnejše književnosti.

ŠESTA DOMAČA NALOGA

Jaron Lanier je ameriški filozofski računalniški publicist, programer, vizualni umetnik in skladatelj klasične glasbe. Znan je potem, da je ustvairl Web 2.0m ki pa ga zdaj kritizira in spletna omrežja imenuje digitalni maoizem. Spletne platforme naj bi bile orodje za sledenje ljudem. Splet naj bi bil povod za uničenje družbo, saj naj bi se tako sesul ves ekonomski sistem, politični diskurz in integriteta ljudi.

Aaron Swartz je bil ameriški programer, pisec in internetni aktivist. Za računalništvo in spletno kulturo se je zanimal že od otroštva. Pri štirinajstih je bil del ekipe, ki je postavila standard RSS 1.0, kmalu pa se je posvetil tudi spletnim socialnim omrežjem in drugim načinom izmenjevanja informacij prek interneta. Med drugim je ustanovil podjetje za razvoj omrežja Infogami, ki se je kasneje združilo s podjetjem, ki upravlja socialno omrežje Reddit. Po končani srednji šoli je vpisal študij sociologije na Univerzi Stanford, kjer pa se je dolgočasil, zato ga je opustil po enem letu. Postal je aktiven na področju problematike avtorskih pravic, dostopa do informacij in zasebnosti na spletu; kot študent etike na Univerzi Harvard je sodeloval s pravnikom in aktivistom Lawrenceom Lessigom na več projektih, kot je Creative Commons. Med drugim je soustanovil skupino Demand Progress, ki je bila ena od vidnejših skupin nasprotnikov spornega predloga zakona Stop Online Piracy Act. V prizadevanju za prosti dostop do informacij je kot del skupine aktivistov pridobil 20 milijonov dokumentov iz sistema Pacer za elektronski dostop do arhivov ameriških zveznih sodišč, ki je sicer uporabnikom zaračunaval dostop, in jih objavil brezplačno na spletu. Zaradi tega dejanja je bil časovno omejen brezplačni dostop do Pacerja ukinjen, skupino pa je preiskovala celo FBI, vendar jim niso mogli pripisati nezakonitega početja. Swartzeva naslednja poteza je bila pridobitev več milijonov znanstvenih člankov iz plačljive baze JSTOR preko omrežja Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT). Po lastnih besedah je to storil zaradi nestrinjanja s politiko JSTOR, ki deli prihodek od prodaje dostopa do del z založniki namesto z avtorji. Kljub temu, da dokumentov ni objavil, ga je začelo sodno preganjati tožilstvo zvezne države Massachusetts pod vodstvom Carmen M. Ortiz. Vodstvo MIT se ni želelo vpletati v spor, z JSTOR se je v civilni tožbi pogodil, tožilka pa ni opustila primera, zato mu je grozila do 35-letna zaporna kazen in denarna kazen skoraj milijon USD.

SEDMA DOMAČA NALOGA

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretty_Little_Liars&diff=5839749&oldid=5746254

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretty_Little_Liars&diff=5839750&oldid=5839749

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretty_Little_Liars&diff=5839752&oldid=5839750

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretty_Little_Liars&diff=5839753&oldid=5839752

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pretty_Little_Liars&diff=5839754&oldid=5839753

OSMA DOMAČA NALOGA

Na spletni strani Register kulturne dediščine sem si ogledala objekte slovenske kulturne dediščine v mojem kraju. Med njimi so:

• Arheološko najdišče - Štefakova pečina
• Cerkev sv. Jurija
• Protiturški tabor

Nobeden od objektov v registru nima svoje slike, prav tako ne članka na Wikipediji.

DEVETA DOMAČA NALOGA

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_%C5%A0tefakova_pe%C4%8Dina.jpg

NOVA PISARIJA

1. PISMENOST

biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
Pojem pismenosti se skozi čas spreminja:
- sprva so je pojem pismen označeval posvečene posameznike, ki so za razliko od večine, ki se je sporazumevala ustno, znali oblikovati in razlagati tudi napisane reči, sprva religiozne tekste - -> nezaupljiva distanca do elite --> razvije se izraz "pismouk": razlagalec svetih spisov, učenjak
- z uvedbo obveznega šolanja je pismenost začela izgubljati status spretnosti privilegirane manjšine in pričenjala postajati NUJA vsakega posameznika
- danes je biti nepismen ali polpismen sramotno in družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za NERAZVITO, pismenost določa prag civiliziranosti
Razumevanje pismenosti se spreminja: - nekoč je pisati pomenilo pisati z roko (svinčnik, peresnik, nalivka, kemični svičniki - sprva odpor pedagogov) , tipkovnica rezervirana za profesionalce (strojepiske, novinarje, znanstvene pisce)
- danes zelo malo ljudi piše z roko: če izvzamemo šolajočo se mladino, pišejo redno tako le pisci grafitov, kaligrafski opremljevalci diplom in plaket in nekateri ob res posebnih priložnostih, kot so smrt, poroka, rojstvo, pa še to, ko se jim pokvari mobi ali računalnik
Spremembe komunikacijskih navad --> konflikti med sporazumevalnimi praksami: starejši očitajo mlajšim, da se ne znajo izražati, da so nepismeni, mlajši pa imajo za nepismene starejše, ker ne obvladajo osnov sodobne komunikacije
Pismenost = dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
Pismenosti ni brez AKTIVNE udeležbe.
Pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več: glasbena, kartografska, računalniška, strokovna ...
Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo
Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji.
Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.
Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.
Pojem pismenosti se bo v prihodnje gotovo še zelo spreminjal: napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave; pismenosti nekoč ne bomo povezovali z ročnimi spretnostmi.
Če bi hoteli izrazu pismenost vrniti pomen posebnega znanja, bi morali zvišati prag, ki loči pismene od nepismenih --> internetno publiciranje
Iluzija: računalnik bo opravil vse namesto nas in nam omogočil več prostega časa --> ravno obratno --> računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo možnosti, ki jih prej ni bilo
Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno, dela.
Novodobna elektronska pismenost širi polje demokratičnega: med pisci blogov je prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških.
Za skupnosti razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno oz. da je delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih.
Pri aktivno pismenih gre za manjšino. Zakaj? Vlogo pišočega ljudje povezujejo s čudaštvom. Po eni plati jih potrebujejo in spoštujejo, cenijo pa njihovega dela ne enako kot fizično.
Pisnega kanala v komunikaciji ljudje ne cenijo toliko kot ustnih informacij.
V informacijski družbi naj bi se podjetnost prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsako kulturno kreativnost.

1.1 INFORMACIJSKA DRUŽBA
Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.
Koncepti:
- participativna kultura
- družbeni mediji
- družabna omrežja
- fanovska kultura
Natisnjena in elektronska knjiga:
Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura.
Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja.
-Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij.
-Tisk ni optimalen način za širjenje informacij.
-Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo.
-Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati.
-Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje.
-Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
-Tisk je dražji.
-Ne, tisk se z medijsko konkurenco cení, draga je le elektronska infrastruktura.
-Verodostojna informacija je le tiskana informacija.
-V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo.
-Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos.
-Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
-Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.
-Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna.
Natisnjena knjiga ne bo umrla, a njena civilizacijska vloga postaja marginalizirana.
Stališče, da je digitalna informacija ranljivejša od natisnjene, ker za dostop do nje potrebujemo elektriko, računalnik in ustrezno programsko opremo, je nesmiselno --> visoka civilizacijska stopnja --> brez elektrike in informacij v digitalni obliki kulturno prenehamo obstajati
Pisna tradicija v zgodovini ni bila usmerjena le v fiksiranje znanja, ampak je imela ravno tako močno potrebo po brisanju (revidiranju) informacij --> to nam omogoča funkcija delete ali brisanje z vračalko

1.2 WIKIJI
Wikimedia: nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe.
Razlogi za predanost Wikipediji in sorodnim spletiščem:
- lahka dostopnost
- volontarizem
- kooperativnost
- tesnejši stik z realnostjo
Wikiji: žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
Wikimedijina spletišča:
- spletna enciklopedija Wikipedija
- Wikivir
- Wikiknjige
- Wikiverza
- Zbirka
- Wikislovar
Wikije so izbrala za primeren vmesnik tudi druga spletišča:
- Butalopedija
- Koropedija
- Karl-May-Wiki
Wikipedija: ne le spletišče kot vir informacij, ampak možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče --> nagovarja nas k sodelovanju
kvaliteta člankov na Wikipediji = vitalnost jezikov
4 skupine jezikov:
1. comfort zone
2. jeziki, ki jim digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco
3. border line
4. umirajoči oz. mrtvi jeziki
status člankov = licenca creative commons (cc)
tradicionalna avtorska zakonodaja = copyright
Avtoriteta --> ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi
uveljavljanje avtorstva --> stvar ega in želje po honorarju
Vodilni gesli wikiskupnosti: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
Zagovorniki Wikipedije: proizvodnja informacij = alternativa državnim (etatističnim) in tržnim (merkantilističnim) družbenim sistemom
Zavihki:
- Članek
- Pogovor
- Uredi oz. Uredi kodo
- Zgodovina
Kredibilnost znanstvenih objav: recenzijski postopki (peer reviewing)
Wikipedija = ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina
Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:
-za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega
-piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
-prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)
-uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti
-so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)
-je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel
Pozitiven vpliv:
-s principom dajanja (ne pa delitve, kar je za Slovence prvi pomen besede sharing)
-s principom pomoči namesto privoščljivosti (»naj sosedu krava crkne«)
-s prostovoljnim zastonjkarstvom
-z vpetostjo v svet
-z naslonitvijo na lastno pamet (sem spada tudi premišljeno kršenje pravil, kadar ta postanejo preveč moteča)
-s pluralnostjo (ne pa z ekskluzivnimi resnicami tipa »tako in nič drugače«)
-s potrpežljivostjo
-z zavestjo o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja

1.2.1. Wikiji in šola

-Wikipedija in sestrska spletišča --> močno pedagoško orodje

-potreba po popisu skupinskih projektov

-fakultetni seminarji

-vprašanje prostovoljnosti: šola=nujno zlo --> ogrozi privlačnost Wikipedije in veselje z njo

-gesla na teme književnosti pišejo študentje književnosti --> kvalificiranih ekspertov ni dovolj, ljudje imajo preveč drugih nalog ali pa niso elektronsko pismeni

-uporaba Wikipedije v šoli=soočenje z realnim svetom

-Nekateri: nepripravljeni pisati članke:

--> profilirani pisci nočejo, da bi bilo njihovo delo izpostavljeno tujim posegom

--> pričakovanje, da študentje spremljajo svoj izdelek

-Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico --> to je kvečjemu Wikiverza

-podobna orodja za poučevanje na daljavo --> MOODLE, MOOC

-vandalizem: uničevanje izdelkov na Wikipediji

1.3 AVTOR

Literarna zgodovina:

-do nastopa interpretacijske šole usmerjena k avtorju

-naslednja generacija: pozornost z avtorja preusmeri k besedilu

-v osemdesetih letih se pozornost usmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju --> od tod študije o trivialni literaturi, porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe, sprememba pobezana tudi z demokratičnimi procesi

1.3.1 Motivacija za pisanje

Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo, npr. za nacionalno skupnost.

Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev.

Humanistike brez etike sploh ni.

Avtorski napuh = samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu in v najslabšem primeru hotene ali nehotene znanstvene prevare

Znanost = iskanje primerne teorije --> znanstvenik oblikuje predvidevanja: če se potrdijo, teorija deluje

Znanstveni diletantizem: zanemarjanje gradiva in metod, ki bi lahko pripeljale do nasprotnih rezultatov

Neetično: če zbranega gradiva ne ponudimo v obdelavo ali če kolegu speljemo temo in objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je sam zbral

skribomanija = obsesija s pisanjem, pisanje zaradi pisanja samega

Literaturenliteratur = literatura, ki jo razume zgolj ozek krog strokovnjakov

bralec = mazohistična natura

V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.

1.3.2 Izbira jezika

izbira jezika: maksimalno upoštevanje namembnika

Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina.

Slavistična revija

Zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje.

dvojezično objavljanje: stane, požira čas ter avtorjem in uredništvom povzroča frustracije

Jezikovne zadrege v znanosti niso slovenska specifika --> neenakopravna udeležba jezikov v svetu, ki ga monopolno obvladuje angleščina --> jezikovna in kulturna ignoranca in predsodki angleško govorečih akterjev

1.3.3 Izbira teme

Možnost izbir raste: naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov

Ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim.

Pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizirane izbire imajo neugledni status kislega grozdja.

Ljubezen do izbrane teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica zavzetega raziskovanja.

Ker se pomembnost določa v mednarodnem okolju, dobijo status večje pomembnosti tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev, česar pa za izrazito slovenske teme ni mogoče pričakovati.

O strokovnem odnosu lahko govorimo šele takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme.

1.3.4 Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.

Tako pisanje kot tipkanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne.

OCR = optično prepoznavanje črk

1.3.5 Usoda avtorstva

avtorstvo = razvojno gledano eden starejših konceptov

biti avtor včasih = pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, družbeni ugled in osebno zadovoljstvo

1.3.5.1 Soavtorstvo

Izkušnja z wikiji pomaga pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.

Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena --> konsenzualno (soglasno) usklajevanje

S soavtorstvom humanisti nimamo prav veliko izkušenj, zato si ne bo odveč zapomniti nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi:

• vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
• bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
• zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
• zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
• soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
• ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Licenca cc ne podpira atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov.

1.3.6 Objavljanje

Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem.

Do objave vodi dolga pot in ovire na tej poti selekcionirajo in filtrirajo kandidate za avtorja.

objaviti besedilo: namen, da ga najde in prebere čim več ljudi

1.3.7 Množični um ali pametna množica

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti, nekateri imajo status terminov, drugi so zgolj v sinonimni rabi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'.

Izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira.

1.3.8 Avtorske licence

Rezultat pisanja je besedilo.

Iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice.

Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic.

1.3.8.1 Creative commons

Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture.

Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license in ima globalno veljavnost.

1.3.8.2 Copyright

Avtorska zakonodaja = copyright: ščiti izvirna avtorska dela

Ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distributiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela

Problematičnost --> izhaja iz 3 neustreznih konceptov: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi.

Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela.

1.4 BRALEC

1.4.1 Prosti dostop

Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna.

Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča.

EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila.

Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost.

zlati, zeleni, sivi, hibridni, zakasnjeni, platinasti dostop

1.4.1.1 Založbe

Kar napišemo v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last.

Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lásti, kar je daleč od vloge bralca kot kreativnega in sodelovalno razpoloženega udeleženca v množični kulturi sodobne informacijske družbe.

Predatorske založbe: Science Publishing group, zlati prosti dostop

Vzorna spletna stran: International Journal of Language and Linguistics, teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti so znanstveniki, zaposleni na univerzah, znakov uredniškega diletantizma ni, članki so opremljeni z DOI

1.4.1.2 Repozitoriji

Meriti se da obisk vsake spletne strani.

Išče se poslovni model --> ni primerno izhodišče, saj objavljanja ne smemo gledati v okviru ekonomskih, ampak komunikacijskih kategorij.

Sprejemljivo bi se zdelo financiranje spletnih objav v okviru naročnine na internet.

Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti.

Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

1.4.2 Varovanje zasebnosti

Na dveh pravnih področjih je sabotaža sodobne informacijske družbe še posebej boleča, to sta avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov.

Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja: strah njihove velikosti, to, da prihajajo iz Amerike in pomenijo premočno konkurenco, tretji se bojijo digitalnih tehnologij vobče --> vsem je skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namene takega početja.

2. KREDIBILNOST

Objavljanje brez uredniškega filtra nam vzbuja skrbi glede njihove kredibilnosti oz. zanesljivosti.

Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, a se zaupanje lahko izkaže za neupravičeno (Pavšič, Sokal).

Če je nekdo mojster za eno področje, ga tom nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju.

Za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način, rečemo, da je amater ali diletant.

Do mlajših avtorjev smo bolj nezaupljivi --> neupravičeno: mlajši avtorji imajo sicer manj življenjskih izkušenj, so pa bolje teoretično podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, o katerih se starejšim ne sanja.

2.1 AKTIVIZEM

"svinčena sedemdeseta" --> slovenske humaniste vzgajali v humboldtovski veri = izvir akademskega dela je gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter.

sprememba v dojemanju znanosti --> objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče

spoznanvni nihilizem --> hromi željo po objektivnem spoznavanju

2.2 AVTORSTVO

Inštitucionalna vezanost avtorja = podatek z dvojno valenco --> inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, a zavira objavo prelomnih odkritij

Starost dokumenta --> dobre in slabe strani: dobro uležani spisi so že prestali kritične presoje in je njihova informacija zato zanesljiva, lahko pa nekritično prepisovanje pripelje do razmnoževanja napak

Letnica objave usmerja bralčevo branje.

Včasih se meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem zabriše in ponaredkov ni prav lahko odkriti.

2.3 STROKOVNO RECENZIRANJE

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.

Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled.

Delo, ki je predmet strokovne presoje, recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami.

slepa recenzija = kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka

dvojna slepa recenzija = kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje.

Nezanemarljiva je za avtorja informacija o jeziku objav: tuje revije sprejemajo članke praviloma v angleščini, revije v slovanskem svetu se rade pohvalijo s tem, da objavljajo članke v vseh slovanskih jezikih, slovenske revije naj bi dajale prednost slovenščini.

Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.

2.4. PRAVOPIS

vezaj, pomišljaj, dolgi pomišljaj

narekovaji

ločila

velike začetnice

2.5 DIGITALNA PISMENOST

Formati besedil:

• xt pomeni golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

2.6 NAVAJANJE

Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Z navajanjem besedilo dela prepričljivejše.

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti.

Pisanje s ciljem ohranjanja stare kulturne vednosti bolj zavezano sklicevanju na predhodno vednost.

nedokumentirani sklici = relata refero

Vedno jasneje stopa v zavest spoznanje, da človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak stvar zavzetih množic oz. bolj ali manj posameznikov iz množic.

"teorija genijev" = problematična

Pri pisanju ne gre samo za denar, za plačevanje informacij, ampak tudi za družbeni prestiž in za ohranjanje socialnih privilegijev.

80. leta 20. stoletja --> avtorska dela prehajajo v javno last 50 let po avtorjevi smrti

Informacije so kasneje opredelili kot intelektualno lastnino.

2014 --> odprtje opusa Josipa Vandota

V Avstro-Ogrski je zaščita del trajala 30 let po avtorjevi smrti.

Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati, postanejo nekredibilni in bralci začnemo dvomiti v njihovo mentalno samostojnost.

2.6.2 Prepisovanje

O plagiiranju govorimo, ko se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

intelektualna kleptomanija

2.6.3 Citatna industrija

Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki.

Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave od manj pomembnih.

SCI, SSCI, AHCI, Scopus, Web of Science

Google Učenjak --> nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav.

h-indeks = razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov

i10-indeks = število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane

Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnost znanstvene revije.

prvi slovenski prešernoslovec = France Kidrič

štetje povezav je avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek

sl = slovenski

v = wikiverza

b = wikiknjige

s = wikivir

2.6.4 Citatni slogi

APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski

Njavečja težava vseh citatnih slogov je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje.

2.6.5 Tehnika citiranja

Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata.

Označevanje navedkov:

• narekovaji

• odstavek in drugačen črkovni rez

• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

2.6.5.5 Viri in literatura

Nesmiselno je ločeno navajanje virov, tj. posebej iz natisov, posebej s spleta.

2.6.6 Zgledi

Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:

• polni

• ISBD

• COMARC

2.6.6.6 Članek na dLibu

Na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo in taki na celo številko v časopisu. Za prve rečemo, da imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in je treba posamezna avtorska besedila v številki šele najti.

2.6.6.7 Enciklopedijsko geslo

Različni slogi se razlikujejo v rabi narekovajev in drugih ločil, podčrtav, v zaporedju podatkov, navajanju avtorstva, datuma dostopa in podobnih podrobnostih.

Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon in Novi slovenski biografski leksikon

2.6.6.14

Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd., ki bralca pred klikom opozori, za kakšne vrste dokument gre.

2.6.6.15 Zemljevid

Včasih so bili zemljevidi avtorsko delo, danes pa so produkt inštitucionalnega kolektivnega dela.

Razlike v hiperpovezavah: topografski in ortofoto pogled

2.6.6.16

Vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami.

Podobno: grafikoni ali tabele

freeware

Ločevati moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike.

Kadar je predmet fotografije umetniško delo: umetnikovo ime in naslov dela + ime fotografa in podatki o lokaciji

2.6.6.18

Naslove glasbene klasike slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva.

2.6.6.20

Napake pri citiranju:

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

3. ŽANRI

vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni žanri

strokovno = tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega

izvirni znanstveni članek = prva objava raziskovalnih rezultatov

strokovni članek = že objavljena spoznanja

status strokovnega pisanja:

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava
• pregledna znanstvena razprava
• izvirna znanstvena razprava
• strokovna recenzija

3.1 Šolsko pisanje

referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)

3.2 Popravljanje

lektoriranje in korigiranje

uredništvo

E-pošta

Ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje.

Neodzivanje na pošto je nedopustno.

V pošti ne uporabljamo samo malih črk, pa tudi ne samo velikih.

Na Wikipediji je zapovedano demokratično tikanje.

Podpišemo se s klikom na ikono svinčnika.

Socialna omrežja

Načini družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma.

Facebook in LinkedIn - zasebna komunikacija in vzdrževanje skupnosti.

YouTube - za izmenjavo vsebin.

Blogspot in WordPress - za pisanje dnevnikov.

Namenjena človekovim potrebam po druženju in vsakdanji komunikaciji.

Akademska srenja se premalo vključuje v javne debate in s tem spodbija svojo kredibilnost - "modrost množice". Morali bi biti kompetentni pomočniki.

Tvit

Omejeno na 140 znakov.

Oblika mikrobloganja - "SMS interneta".

Večinski promet s tviti obsega retvite

Podjetje služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem.

Zagovor

Zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magistrskih nalog, doktoratov

Zagovori diplom niso več živahni seminarski dogodki, ampak so videti kot nekakšni mali doktorski zagovori.

Glavni smisel takega dogodka je v strokovni diskusiji o znanstvenih novostih, ki jih prinaša kandidatov izdelek.

Literarna kritika

Predmet je literarno delo, status publicističnih del.

Enciklopedični članek

Zahteva za večjo jedrnatost oziroma konciznost.

Odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure.

Biografski članek

Pravila za pisanje gesel o osebah so dokaj jasna.

Potreba po vključevanju mlajših kreativnih osebnosti, ki jih leksikografska produkcija še ni utegnila zajeti.

Ljudje, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, morajo imeti tudi lastno geslo.

Članek o knjigi

Prej pridejo na vrsto knjige avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek.

Samostojni vnos pa doživijo tudi osamljena dela avtorjev (npr. sistematski popis del določenega obdobja).

Podatki o knjigi v infopolju.

Naslov gesla je naslov knjige, brez podnaslova.

Literarne kritike izpisane v Kazalu strokovnih knjig. Če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov romana, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato ga vtipkamo v Napredni pogled, do katerega pridemo v meniju (Orodja > Posebne strani > Iskanje) ali neposredno, če vtipkamo v iskalno polje kaj neobstoječega.

Slog

Nerazumljivost

Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.

Sporočilno nejasna besedila zavajajo.

Nerazumljivost je včasih hotena - z obvladovanjem strokovnega jezika se izkazuje za vrednega člana združbe.

"zapletenost problematike"

Vedno bolj postaja pomembna, da so znanstvene razprave razumljive tudi ljudem izven stroke - poenostavljanje.

Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

Pozabljanje na tezo - nobenega novega odkritja, članek nima rdeče niti . . .

Pravi ekspert je tisti, ki zna priti do informacij in jih postaviti v kontekst.

Posplošitve so tvegane.

Manierizem

Pri seznamih ali naštevalnih opisih povezanost ni nujna.

Strokovni pisec mora biti lektorju hvaležen, ko ta pokaže na njegova vpadljiva slogovna sredstva.

Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti (ki -> kateri).

Slogovna ubornost

Pretirano ponavljanje posameznih izrazov.

Pomaga sprememba stavčne skladnje.

Znak malomarnosti.

Pristranskost

Znanosti se gremo prav zato, da presežemo subjektivnost in uveljavljamo objektivnost.

Pri tem nam pomaga avtorsko sodelovanje oziroma kolektivno avtorstvo.

Pristranskost, ki ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo.

Pristranskost, ki je ideološke narave - prepoznavni po intenzivni rabi narekovajev (ironija).

Nova Pisarija je tudi pristranska.

Terminologizacija

Utrjen naziv z jasno definicijo je vstopnica za inštitucionalizacijo in začetni pogoj v prizadevanju za družbeno vplivnost.

Imena so posledica družbenega dogovora in prakse.

V izrazu ne bomo našli resnice predmeta.

Terminološke diskusije so izgovor za to, da se nam ni treba ukvarjati s samim predmetom.

Hudo, ko terminologizacija okuži osnovnošolske učbenike.

Moti pa tudi ignoranca terminologije.

Spol in število

Mislimo na oba spola - uporaba moškega spola (nevtralen).

Feminizem prinesel zahtevo po popravljanju spolno krivičnega jezika (dosledna uporaba moške in ženske oblike) - neekonomično in nenaravno.

Izberemo lahko množino ali pa pretvorimo v sedanjik.

Ko govorimo o raziskovalnih rezultatih - uporaba prve osebe ednine (hvalimo in pripisujemo zasluge).

Komplicirana tudi uporaba dvojine.

Mentalno brambovstvo in servilnost

Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj (pa ne od povsod, ampak samo od zahoda), je druga skrajna drža slovenske literarne vede.

Govorna prezentacija

Strokovne informacije, ki nimajo statusa objave.

Status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss.

Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo.

Govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev.

Moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino.

Šole retorike.

Nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti.

Govorec se mora na predavanje pripraviti.

Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila.

Prosojnice

Sinonimi: PowerPoint, Google Slides, Prezi, Impress . . .

Predavanje lahko postane samo branje alinej, poslušalci pozabijo beležiti predavateljevo izvajanje.

Prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafikone, mogoče še kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila, ker zavajajo študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vse potrebno znanje.

Vizualizacija

Vizualizacija govorjenega.

Na prosojnicah pogumneje dodajamo slike, grafikone, tabele . . .

Besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil (na papirju bolj drago).

Fotografije

Prevlada slikovne informacije nad besedilno naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekodiranje slikovnih informacij za razliko od dekodiranja besedilnih informacij.

Za razmah fotografije je zaslužna digitalizacija (ne potrebuješ fotoaparata).

Avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno.

Licenca creative commons'.

Avtorstva za zaslonske posnetke ne bomo navajali. Ravno tako, če se fotograf podpiše z vzdevkom.

Fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik.

Fotograf je večinoma en sam.

Fotograf je praviloma podpisan pod sliko, in to za njenim naslovom, ravno obratno kot pri tekstih, kjer je avtor zapisan pred naslovom.

Photography and the law.

Fotografiji je najbolj naklonjena publicistika - reportaža (tudi fotoreportaža).

V leposlovju fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig.

Fotoroman (fotonovela) - strip s fotografijami.

Pojavlja se na blogih, Facebooku in drugih socialnih omrežij. Pričakujemo jo tudi v kuharskih knjigah, zdravstvenih priročnikih in potopisni literaturi.

Bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje.

Album slovenskih književnikov (1928).

V preteklosti smo slike za objavo skrbno izbirali in jim zmanjševali obseg do te mere, da je to škodovalo njihovi kvaliteti.

Zanesljivo mesto za hrambo fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si.

Večinoma fotografije (ki se nam prikažejo na Googlu) nimajo licence proste uporabnosti, zato jo lahko uporabimo samo za zasebno rabo.

Wikimedijina Zbirka (Commons).

Licenciranje fotografij

Objava na Wikipediji mora ustrezati slovenski zakonodaji in tudi ameriški.

Ne dovoli nam objave slikarskih in kiparskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij (izjema: če je od smrti kiparja, ilustratorja ali kiparja, minilo več kot 70 let).

Enako velja za objavo fotografij stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov (v Sloveniji celo za kipe na javnih mestih).

Svetla točka so pa slike knjižnih platnic, ki jih lahko objavimo v omejeni ločljivosti.

Prosto so dostopne slike, objavljene pred 1. januarjem 1970.

free culture movement - okolje svobodne kulturne izmenjave.

Na Wikipediji objavimo zgolj povezave na slike.

Fotografije kulturne dediščine

Nujno je treba odpraviti tudi prepoved fotografiranja javne lastnine v knjižnicah, arhivih, muzejih in drugih javnih mestih!

Nalaganje na wikije

Treba je izpolniti obrazec.

Pametno je slike opremiti s ključnimi besedami in jo dobro opisati.

Predloga:Ovl - predloga, ki pomeni opis, viri, licenca

Možnosti poštene rabe, npr. predstavitvena slika.

Infografika

Je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih.

Zaradi strmega naraščanja podatkov, ki jih drugače ne bi bilo mogoče obvladati.

Naloga: prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način.

Grafikoni

Za razumevanje grafične predstavitve je potrebna legenda, kjer je razložen pomen barv, črt ali likov. Vid prinaša največ informacij. Slike možgani procesirajo hitreje kot besedila. Največ ljudi je vizualnih.

SLOVAR

Fantazma = podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije

Subverziven = prevraten

Repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

Uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev

Redakcija = vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela

Eminenten = zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen:

Diletantizem = nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

Mazohizem = doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana

Defetizem = mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

Atavizem = ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

Sublimen = vzvišen, plemenit

Anahronizem = pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa

Monografija = znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo

Diseminacija = razširjenje bolezenskih klic po telesu

Modus = način

Embargo = prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora

Tarifa = seznam storitev z navedbo cen

Inercija = stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti

Shizofrenija = stanje velike notranje napetosti, razklanosti, ki je posledica nasprotujočih si teženj, dejanj

Sintagma = besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena

Maniheizem = nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega

Altruističen = nesebičen

Apoliničen = skladen, umerjen

Lamentacija = tožba, tarnanje

Pasus = odlomek, del

Imponirati = vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

Kolofon = podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu