Maša Milčinski

Domača naloga

Moj stik s Slavistično revijo

Slavistična revija, časopis za jezikoslovje in literarne vede, je prava zakladnica z mnenji bogato podkrepljenih besedil. Ta pritegnejo prav vsakega bralca, ki revijo prime v roke, pa naj bo to študent, ki se pozno zvečer loti domače naloge, ali pa zgolj ljubitelj jezikovnih razprav, čigar glavni namen je očistiti si dušo in misli z enim dobrim, nadvse zanimivim člankom. Že samo kazalo vsebine na začetku nam pove, da besedila v reviji niso zgolj produkt slovenskih avtorjev, saj se med besedili v našem domačem jeziku najdejo tudi članki v hrvaškem, nemškem, češkem jeziku in drugih. Sama sem si izbrala članek z naslovom Slovar slovenskega knjižnega jezika in narečne besede, saj me narečja, njihove posebnosti in njihova povezava s knjižnim jezikom zelo zanimajo. Avtorica članka se podrobno posveti problemu nevtraliziranja besed v SSKJ, saj točnega pravila glede izločanja in dodajanja narečnih besed kot tistih, za katere menimo, da so nevtralne, ni. Seveda se obenem zaveda pomembnosti trenutnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika in hkrati tudi težke poti, ki smo jo morali prehoditi, da smo do njega sploh prišli. Želi le (in tu se z njo strinjam tudi jaz), da bi o tem problemu govorilo več ljudi in da bi razreševanje teh pomanjkljivosti v prihodnosti obrodilo tudi sadove, ki bodo zadoščali vsem (več kot tridesetim) narečjem.

Peta domača naloga: Sprehod po portalu SlovLit

SlovLit je forum, na katerem se slovenski književniki pogovarjajo o njim aktualnih temah. Na portalu se pogosto rodijo diskusije in debate, na novice se zainteresirani lahko tudi naročijo. Sama foruma nisem mogla obiskati, ker mi spletna stran ni dovolila branja, če se prej ne bi vpisala. Za vpis se tokrat nisem odločila, morda se bom za to odločila v bodoče.

Nova pisarija

Pismena sem. Pa ti verjetno tudi, če ti je uspelo prebrati vsako črko do zdaj in obenem tudi razumeti njeno vlogo v tej povedi. Brati znamo že skoraj vsi (razen majhnih otrok in kakšnih nadvse ubogih ljudi, ki nimajo dostopa do osnovne izobrazbe). Pa to, da znam brati knjige, pesmi, časopis in nenavsezadnje tudi navodila za domačo nalogo res pomeni, da sem pismena? V smislu, da 'znam brati in pisati' že mogoče, v današnjih časih pa pojem pismenosti zavzema tudi predvsem pismenost na internetu, biti sposoben obvladati sodobno komunikacijo, ki množično poteka po telefonih in računalnikih. Kakšna stara mama ali pa seveda moji ljubi rodni starši me ves čas opozarjajo, da sem preveč na telefonu, da jim ne posvečam dovolj pozornosti itd. - Pa vseeno, kdo je nazadnje tisti, ki mami najde izgubljeno e-pošto, ji naloži posnetke s telefona na računalnik, kdo očetu pomaga, ko se mu zmoči telefon, pa ne ve, kako in kje naj zdaj to nesrečno napravo posuši in jo spet vspostavi - vsi kličejo mene. Seveda pomagam (mi sploh preostane kaj drugega?) in kmalu oba s telefonom v roki spet z največjim veseljem slikata vsako malo lepšo rožo in kakšen nadvse iskriv kamen. Da razložim, zakaj sem se sploh ustavila pri tej pismenosti, ki je omenjena v Novi pisariji. Sedim v knjižnici, kjer vedno vlada večen in ljubi mir, pa zraven mene za računalnik sede malo starejši gospod. Očitno se je na ta spopad z grozno napravo temeljito pripravil, saj si je prinesel cel kup knjig o računalništvu, ne manjka pa seveda vsaj dveh litrov vode, ki mu bosta pomagala po naporni nalogi, ki jo bo očitno opravil. Že čez nekaj trenutkov se na tipkovnico zgrne cel plaz kletvic in psovk (gospod očitno ne najde ikone za iskalnik) in, glede na to, da ravno berem, si dam v ušesa slušalke. Mine nekaj časa in gospod me potreplja po rami, češ, kje da je tisti znak, ki zgleda kot mali tiskani a z zavitim repkom. S skupnimi močmi najdeva afno - Rod rodu roko podaja, kajne? Me zanima, kaj bodo iznašli čez 20 let, ko bomo imeli mi otroke. Se bomo tudi mi pritoževali nad novimi izumi, bomo tudi mi za naše zanamce skoraj nepismeni? Pustimo se presenetiti.

NEZNANE BESEDE

kreljút -i ž (ȗ) knjiž. perut: petelin frfota s kreljutmi; netopirjeve kreljuti; ptica z zlomljeno kreljutjo

slíčiti -im nedov. (í ȋ) zastar., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: novi čevlji ne sličijo lanskim / sličil je dedu / poslopje je sličilo palači

samoníkel -kla -o [samonikəu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega

dočím vez. (ȋ) medtem ko: branil se je z eno roko, dočim je deček napadal z obema / zastar. dočim je bila žena na vrtu, je preiskal njeno omaro

Literatura okoli mene (ob izteku Cankarjevega leta 2018)

Dragi Ivan!

Minilo je kar nekaj časa, odkar sva se nazadnje slišala. Zasuta sem z delom in vem, da tudi ti nimaš ne možnosti in ne časa, da bi odložil pero in si spočil roko. Tvoja dela so močno opevana po celi deželi in srce mi zaigra, ko slišim glas, ki te hvali in časti. Pa vendar me zanima, kako ti je uspelo v njih do ponatankosti zajeti dogajanje v takratni, tvoji, in v današnji, naši, družbi? Na nek način je povezava med tvojim in mojim svetom preveč opazna. Najina preljuba Vrhnika je, vsaj na razvojni ravni, počasi prilezla na vrh in se v času recesije z velikim padcem spet vrnila na dno. Vse naše ljube tovarne, ki so mnogim Vrhničanom služile vsakdanji kruh, so zaprle vrata in ljudje so se znašli v stiski. Zakaj? S čim so si ti vsi marljivi in dobri delavci zaslužili tak hud propad? Njihova življenja so bila prav tako kot pri tebi, Ivan, v rokah neke večje, neusmiljene sile, ki ves kapital pograbi zase in se ne ozira na tiste, ki ta denar v resnici pridelajo. Ti si mojstrsko zastavil vprašanje o iskanju rešitve iz tega nizbežnega družbenega propada in s svojo besedo in mislijo postavil nek odsev človeku, ki se znajde v zagati in knjigo izpod tvojega peresa bere kot svojo, namenjeno samo njemu. Kruto dejstvo pri tem iskanju povezanosti s tvojimi literarnimi junaki je to, da se v njih vidijo zgolj tisti dobri, zatirani liki, ki v svoji borbi za boljše življenje in pravičnejše bitje neusmiljeno kričijo in zagovarjajo svoj glas in prepričanje. Dvomim, da so tisti, ki se imajo za nadrejene in večvredne, sploh že kdaj prijeli kakšno (tvojo) knjigo v roke, jo prebrali in se mogoče zamislili nad svojim početjem. Kakšen Kantor, to ti lahko kar zagotovim, se takih knjig mogoče celo ogiba. Tvoje knjige po njegovem mnenju zgolj napihujejo resnico, iz miši delajo slona in predvsem zagovarjajo tiste, ki imajo očitno dovolj denarja, če imajo streho nad glavo. Kaj pa še potrebujejo poleg tega? No, bom prešla k malo bolj svetli temi. Ravno zadnjič sem spet obiskala tvojo rojstno hišo Na klancu. Zgradbo so čudovito obnovili in vsa obsijana s soncem stoji na vrhu prve vzpetine proti Sveti trojici, na zavoju ceste in pozdravlja obiskovalce v svoji belini. Takoj ob vstopu v hišo me je spomin ponesel k času v mojem otroštvu, ko sem, medtem ko je moja mama vodila obiskovalce po njenih prostorih in jim predstavljala tvoje življenje in delo, tekala po njej in raziskovala vse mogoče kotičke. Menim, da bi se moral prav vsak, ki se odloči prebrati Moje življenje oziroma katerokoli tvoje delo, odpraviti in obiskati vse kraje, omenjene v zbirkah, in tako s pomočjo vtisa na čisto drugačen način podoživeti tebe in tvoje razmišljanje v prebranih delih. Za tvojo obletnico so se Vrhničani še posebej potrudili, da so vse stvari, povezane s tabo in tvojim življenjem, ovili v nove barve in jim spet prilili nekaj življenja. Po mestu se pojavlja simbol bele krizanteme, izšlo je celo nekaj stripov, povzetih po tvojih delih. V vseh večjih slovenskih gledališčih se uprizarjajo tvoje drame, ljudje se vrstijo pred prodajalnami vstopnic in nestrpno pričakujejo vse nove priredbe tvojih dramskih del. Slovenski narod je torej očitno končno dovolj zrel, da poleg lahkega in zabavnega branja občasno poseže tudi po težji tematiki. Na žalost smo, kot sem omenila že prej, spet prišli na družbeni nivo, ki si ga dodobra poznal tudi ti. Pa bi si mislil, da se bo kaj spremenilo, kajne? Na srečo naju razen podobnega okolja druži tudi večno hrepenenje. Hrepenenje po boljšem, hrepenenje po pravičnejšem in nasploh hrepenenje po srečnem in svetlem, neobremenjenem življenju. Tvoja dela v bralcu, ki jih vsaj približno razume in zna iz njih izluščiti bistvo, prebudijo ponos in zavest, ki našo domovino in njene rojake zaobjameta ne zgolj z željo po boljšem bivanju ter uporu proti krivicam, ki se nam godijo, ampak tudi z ljubeznijo in težnjo po uživanju življenja in spoštovanju do tistih, ki nam lepšajo in bogatijo vsakdan. Zatorej se ti še enkrat zahvaljujem, Ivan, da si svoje misli in prepričanja prenesel na papir in s tem ustvaril večno opevano življenjsko priznanje, ki ljudem pomaga pri oblikovanju moralnih načel in jim odpre oči ter jih spozna s svetom, v katerem živijo.

Nova pisarija

Uvod

• Pismenost je v začetku 19. stol. pomenila slovnico

• Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva

• Wikiknjige so rastoče knjige

• Impresum ali kolofon: objavljen takoj za naslovno stranjo ali na koncu knjige in vsebuje iste podatke kot naslovna stran in še tiskarno. Na tej strani so tudi podatki o izvirnem naslovu knjige in prevajalcu, če gre za prevod, ilustratorju in drugih pomočnikov za izdajo knjige

Pismenost

= obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo

• Pri nas je pismenost postala nuja vsakega posameznika v 18. stoletju; danes določa prag civiliziranosti

• Vnašalka = enter

• Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji; Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti

• Analfabet = nepismen človek

• ad hoc = za ta namen

Informacijska družba

= ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

• Marginalizirati = odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

• Vračalka = backspace

• Bo e-knjiga nadomestila tradicionalno knjigo

Wikiji

= vzorčna oblika sodobne pismenosti

• Wikimedija zajema Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Wikislovar, Zbirko

• Slovenščina je vitalni jezik – digitalna orodja mu zagotavljajo nadaljnjo eksistenco

• comfort zone – 16 svetovnih jezikov, ki se jim ni potrebno bati za preživetje

• border line – 90 jezikov z nejasno prihodnostjo

• umirajoči, mrtvi jeziki – jeziki, ki se pišejo in so ignorantni do zahtev informacijske družbe ali samo govorjeni jeziki, ki umirajo z zadnjimi govorci

• Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'

• creative commons = ustvarjalna gmajna

• prizadevanje za nevtralnost – nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov

• srenja = ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

• eklatanten = očiten, jasen, prepričljiv

Avtor

• eminenten = znamenit, odličen

• trivialni literaturi = »literatura za bralca«

• elitne literature = »avtorska literatura«

• ni več pomembno besedilo »kot tako«, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega

• avtorski napuh; »klub vzajemne adoracije« – nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju

• diletantizem = začetništvo

• grafomanija, skribomanija = bolezni pisanja

• vsa pomembna spoznanja so napisali že Sumerci pred 5000 leti

• pismenost v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovna, strokovna in znanstvena ter publicistična oz. novinarska

• znanstvene objave: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij

• strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, leksikoni, enciklopedije)

• Domenico Fiormonte – italijanski digitalni humanist (angleški monopol)

Omenjene osebe na predavanjih

Lierarni zgodovinarji

• Boris Paternu (prešernoslovec)
• Denis Poniž (pesnik, dramatik)
• France Bernik (cankaroslovec)
• Gregor Kocjan (kratka proza)
• Igor Grdina (libretist)
• Janko Kos (vse – univerzalen odgovor na testu)
• Jožica Čeh
• Lado Kralj (dramaturg, prevajalec)
• Marija Stanovnik (etnologinja)
• Marko Juvan (teoretik)
• Matjaž Kmecl (politik)
• Monika Deželak Trojar (klasična filologinja)
• Taras Kermauner (dramaturg)
• Tomaž Toporišič (dramaturg, prevajalec)
• Tomislav (Tomo) Virk (teoretik)
• Tone Pretner (polonist)
• Tone Smolej (imagologija)
• Vladka Tucovič
• Zoran Božič (prešernoslovec)

Italijanski literarni zgodovinarji

• Ivan Verč
• Marija Pirjevec
• Miran Košuta

Slovenski javni intelektualci

• (Aleš Debeljak)
• Boris A. Novak
• Boris Pahor
• Drago Jančar
• Dušan Plut
• Josip Vidmar
• Peter Božič
• Slavoj Žižek