Lukabauman

O Slavistični reviji

Slavistična revija, ki je sam, zaradi lastne želje, verjetno nikoli ne bi vzel v roke, se sploh ni izkazala za tako napačno kot sem pričakoval. Ko sem jo samo na hitro prelistal se je v meni predramila tiha želja po odstranitvi predmeta Slovenistika iz mojega dvopredmetnega študija, saj sem zagledal čudne znake, različne pisave, različne jezike ... Nakar sem revijo malo obračal sem in tja ter po naključju odprl na strani 253, na kateri je pisalo Tone Pretnar: Življenje med znanostjo in literaturo.

Začel sem brati. Zadeva je postajala zanimivejša. Kar je v meni še posebej vzbudilo pozornost je bila Pretnarjeva duhovna pripadnost tako slovenski kot tudi poljski kulturi. Za hip sem se ustavil tudi pri odstavku, ki nam razkrije tematiko njegovih verzoloških del. Natančneje pri primerjalnih študijah o poljskem in slovenskem verzu. Seveda zato, ker sam študiram primerjalno književnost in sem navdušenec nad poezijo. Vsekakor mi je ta članek olepšal vtis o reviji. Pripravil me je celo do tega, da sem v spletni brskalnik Google napisal Tone Pretnar in z željo po znanju prebiral o njem. Zdaj sem prepričan, da bi mi bil naklonjen, ali pa jaz njemu, tudi kakšen drug članek iz revije, vendar še nisem uspel podrobneje prebrati kaj več.

A vseeno lahko zdaj ustvarim širšo sliko glede vsega skupaj in dobim pomislek, da me je revija pritegnila le zato, ker sem jo bral med dolgočasenjem pri predmetu Uvod v pragmatiko. Vendar še širša slika: Na koncu me je revija vseeno pripeljala do tega, da sem se šel sam pozanimat o njeni vsebini še iz drugih virov. Pa čeprav je šlo le za en majhen delček vsebine.--Lukabauman (pogovor) 14:19, 22. oktober 2014 (CEST)

Literarni dogodek

V soboto, 25. oktobra, bo v Cankarjevem domu potekal že četrti literarni dialog med Slovenijo in Španijo. Sodelujeta pesnika Aleš Šteger in Blanca Andreu. Dialog bo nosil naslov "Je poezija najbolj tradicionalna umetnost danes?"--Lukabauman (pogovor) 21:59, 25. oktober 2014 (CEST)

33. Simpozij Obdobja

Vsebina simpozija Obdobja:

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)
• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)
• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)
• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)
• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)
• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)
• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)
• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)
• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)
• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)
• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)
• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)
• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)
• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarna veda)
• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarna veda)
• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)
• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)
• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)
• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)
• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)
• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)
• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)
• Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)
• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)
• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)
• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)
• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)
• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)
• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)
• Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)
• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)
• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)
• Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)
• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)
• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)
• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)
• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)
• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)
• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)
• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)
• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)
• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)
• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)
• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)
• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)
• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)
• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)
• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)
• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)
• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)
• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)
• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)
• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)
• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)
• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)
• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)
• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)
• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)
• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)
• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)
• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)
• Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)
• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)
• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)
• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)
• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarna veda in jezikoslovje)
• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)
• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)--Lukabauman (pogovor) 06:31, 21. november 2014 (CET)

Nova pisarija: Vaje v pisanju

Ob prebiranju Nove pisarije sem se najbolj zamislil pri odstavku, ki nosi naslov Vaje v pisanju. Že uvodni stavek "Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo je treba naučiti." me je pri prvem, površnem, branju zmotil, saj pod besedo pisanje nisem pomislil na to učeno pisanje oziroma pismenost, ampak pisanje kot umetniško delo. Naslednja stvar, ki pa me je morda opravičeno zmotila, pa je trditev, da sta piščevo osnovno proizvodno sredstvo, vsaj leta 2013, tipkovnica in miška. Nadaljevalo se je s vprašanjem kje še sploh uporabljamo pisalo in papir. Ja, mogoče sta to sredstvi po katerih ne sežemo več v tolikšni meri kot naši predniki, še vedno pa se jih lahko smatra kot osnovna pripomočka za pisca. Sam še skoraj vedno prvo vzamem pisalo in na papir zapišem besedilo, nato pa ga po potrebi pretipkam na računalnik. In četudi večina ljudi piše zgolj s pomočjo tipkovnice ne smemo dovoliti, da bi se pomen pisala izničil. Je pomembno, da se v današnjem času ljudi zares poučuje o digitalni pismenosti, vendar ta pismenost ni najbolj pomembna.--Lukabauman (pogovor) 17:08, 25. november 2014 (CET)

SlovLit

Leta 2014 se na spletnem portalu SlovLit 7. marca, na moj rojstni dan, ni zgodilo nič, zato sem pobrskal po arhivu leta 2013. Maja Šebjanič, takrat študentka 3. stopnje podiplomskega študija slovenistike v Ljubljani, je na ta dan napisala prošnjo za sodelovanje pri raziskavi za doktorski študij.--Lukabauman (pogovor) 06:28, 16. januar 2015

Dodatno tipkanje

France Zbašnik

V začetku januarja tega leta sem na spletni strani RTV Slovenija naletel na članek o slovenskem pesniku Francetu Zbašniku. Ker pesnika prej nisem poznal sem ga želel spoznati in prebrati nekaj njegovih pesmi. V iskalnik Google sem zapisal njegovo ime in bil prepričan, da bom našel njegovo stran na Wikipediji ali kakšno njegovo pesem na Wikiviru. Tam pa ni bilo ničesar. Vse kar sem našel so bili digitalizirani rokopisi in tipkopisi na dLibu. Zato sem sam ustvaril njegovo stran na Wikiviru in pretipkal dve njegovi pesmi.--89.143.105.128 20:26, 24. januar 2015 (CET)