Luka Štrukelj

Domače naloge

Prva domača naloga

Prepis besedila: https://sl.wikisource.org/wiki/Sveti_ve%C4%8Der_(Radivoj_Peterlin)

Druga domača naloga

Nacija-kultura - mnenje

Avtorji projekta očitno želijo izdelati novo različico projekt, ki je prvotno nastal že leta 2000, ko je Narodni muzej "pripravil razstavo Peven, ne bogat al slovec, na kateri so bili zbrani predmeti, rokopisi in redke izdaje pesnikovih del". V današnjo različico avtorji črpajo iz omrežja Twitter. Projekt je, kot izhaja iz omenjenih oseb operjen izključno proti eni politični veji. Poleg tega je je moč zaslediti kar nekaj besed, ki zagotovo niso "kulturne" in v kontekst z naslovom "Nacija-kultura" ne sodi. Menim, da je prav povezovanje pomembna, če ne celo primarna vloga kulture in ne vnašanje še večjega razdora med ljudmi in dvigovanje napetosti. Isto lahko trdimo tudi za tvite aktualnih ali prej aktualnih političnih osebnosti. Lahko razglabljamo o primernosti in še bolj o smiselnosti le-teh oziroma njihove vsebine. Zanimiva je uporabljena besedna zveza cvetober uničevalnosti. Opozarjati je potrebno na kulturo javnega izražanja vendar ne skozi tovrstne "razstave". "Umetnikova dolžnost je, da zrcali družbo," je zapisal avtor. Ne vem katero družbo on zrcali, jaz del te družbe zagotovo nisem.

Tretja domača naloga

Slavistična revija

Za slavistično revijo sem prvič slišal pri predavanjih. Ko smo jo prejeli sme bil nekoliko začuden, saj sem si jo predstavljal na drugačen način. Ko pa sem jo odprl in začel brati sem kaj kmalu razumel pomen te revije in njenega oblikovanja. Ko sem listal revijo in gledal naslove sem dejansko zaslutil pomembnost objavljenih besedil in avtor. Predvsem me je pritegnil naslov Dialoške značilnosti pridižnega besedila Ker je moja druga smer teologija me je to področje pritegnilo. Predvsem iz vidika, da na pridigo ne gledam zgolj kot na javno nastopanje ampak na pričevanje in posredovanje globokega, eshatološkega sporočila besednega bogoslužja svete maše. Pritegnila me je slogovna in skladenjska členitev posameznih delov pridige in nekaterih enot, ki se vseskozi pojavljajo v pridigi in so sestavni del le-te. Zanimivo mi je, da se je nekdo podal v takšno raziskavo, ki je seveda zelo zahtevna, saj ima vsak duhovnik drugačen način pridiganja in drugačno podlago za pridiganje; drugačna ciljna množica, poznavanje področja, izobraženost ipd. Zanimivo bi bilo izvesti raziskavo v današnjih časih, ko so se tudi pridige spremenile - začenši z obravnavanimi temami.

Četrta domača naloga

Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob
Avtor prispevka nas želi ob Trubarjevem jubileju spomniti na kulturno idenditeto. Zanimivo se mi zdi avtorjevo ugotavljanje, da se Trubar pri svojem delu ni vračal v preteklost, ampak s "prelomom s tradicijo ustne kulture in z odpovedjo veri staršev". V tem pogledu se strinjam z avtorjem. Potrebno je poznati znana dela avtorjev; slovenskih in tujih. Da so nam blizu Prešeren, Cankar, Dostojevski, Petrarca ipd., vendar moramo nenehno zreti naprej v nove oblike literature, predvsem pa razmišljati kako le-to približati ljudem, mladim. Le na tak način bo literatura in pisana beseda ostala. Z njo pa tudi narod.

Peta domača naloga

Ob branju zapisa mi najprej pride v oči delitev ljudi na tiste, ki bi "želeli samo živeti" in tiste, ki želijo svet tudi popravljati. Sicer se mi zdi, da je Bog svet zelo dobro ustvaril in pri tem sploh ni bil površen. Še več; nam je podaril ali boljše naročil, da moramo svet spreminjati in ga dograjvati s svojimi talenti. Zanimivo je, da se slovenščina kljub svoji dokaj majhnemu krogu govorečih ohranja in razvija, če le, kakor pravi predavatelj ne bomo ravnali preveč mačehovsko Wikipedija lahko res vsakemu posamezniku odpre pot, da lahko pordari kanček svojega časa in znanja. Sam se spomnim, da so nam vedno v osnovni in srednji šoli prepovedali uporabo Wikipedija kot vira. Ob argumentih, da je netočen vir sem se strinjal ampak sedaj na to gledam povsem drugače.

Šesta domača naloga

V bližini moejga domačega kraja so vpisani naslednji literarni ustvarjalci: Janez Svetokriški, Radivoj Rehar, Evgen BavčarV in Danilo Lokar. Vsi imajo povezavo na Wikipedijo ali drugi spletni vir. Spletna stran je zelo uporabna, saj vsebuje informacije iz različnih področji na enem spletišču in škoda se mi zdi, da so opustili njeno urejanje in nadgrajevanje. Sam bi recimo na območju svojega domačega kraja dodal še vsaj dva literarna ustvarjalca, ki sta delovala področju Goriške.

Sedma domača naloga

Popravljanje: [[1]]

Osma domača naloga

V Registru kulturne dediščine je v vasi Cesta pri Ajdovščini naveden spomenik žrtvam barbarskega požiga vasi Cesta, ki se je zgodil 2. junija 1944. Postavljen je bil leta 1980. Ob otvoritvi so izstrelili tudi topovsko salvo. Naslednja znamenitost je dvorec Petergalovše, ki stoji v predelu vasi z istim imenom - Petergalovše. Postavljeno je bilo konec 18. stoletja je ostala edina stavba v vasi po požigu vasi l. 1944, saj je lastnik znal govoriti nemško in vojake prepričal, da je tista hiša že Ajdovščina ter jo rešil požiga. Danes se preureja v hotel.

Deveta domača naloga

Napoleonov most pod vasjo Vedrijan ali

Nova pisarija

Sprotna različica:

https://unilj-my.sharepoint.com/:w:/g/personal/ls40180_student_uni-lj_si/EcHj2DErFqlEr3F9-IJin1UBhWzJIfKMuOhqo5zH-dRo9g?e=P4UGWk

1. PISMENOST

• Biti pismen: obvladovati znakovni sistem za (pisno) kumunikacijo.
• Pojem se je rodil za tiste, ki za razliko od večine, ki se sporazumeva ustno, želeli napisati sprva religiozne tekste.
• Z uvedbo obveznega šolanja je pismenost postajala nuja za vsakega posameznika > pismenost določa prag civiliziranosti.
• Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami > predvsem med mladimi in starimi.
• Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost – sprejemanja zapisanih informacij in njihovega tvorjenja in posredovanja.
• Pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji, vendar spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti.
• Dnevna zapoved je INTERAKTIVNOST.
• Pismenosti je več: glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost, urbana pismenost, strokovna pismenost…
• Samoumevna je le splošna pismenost – spretnost vsakdanje komunikacije.
• Bralna pismenost -> biti izurjen za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.
• Komunikacija preko telefona/računalnika je že del splošne pismenosti. Spremembe so. Mogoče nekoč pismenosti ne bomo več uvrščali med splošne spretnosti.
• Ne bi bilo dobro se vračati v dobo pred računalnikom ampak moramo s tem živeti in čim več ljudi vključiti v krog opismenjevanja. Nesramno je, če se nekdo norčuje iz sloja, ki se trudi s opismenjevanjem in ignorira moderne informacijske in tokovne kanale.
• Pri aktivno pismenih gre za manjšino. Ni res, da danes piše že vsakdo. Danes je pisanje lažje kot prejšnje čase, vendar se tega posla ne loti vsakdo.
• S pisanjem se ukvarja zelo majhen del populacije – to ustreza specializaciji na drugih področjih: proizvodnji hrane, gradbeništvu, zdravstvu, šolstvu… Z zvišanjem kriterijev pismenosti je pismenost ohranila svoj priviligirani položaj, čeprav so možnosti objavljanja razmahnile
• Družba kulturno raste, kadar se kriteriji za dejavno participacijo v kulturi dvigajo – zaostrujejo se habilitacijski kriteriji (npr. z zahtevo po objavljanju v tujem jeziku).

1.1. INFORMACIJSKA DRUŽBA

• Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo . participativna kultura, družbeni mediji, družbena omrežja, fanovska kultura, potrošniške kulture -> pojmovni repertoar za njeno utemeljevanje in refleksijo
• Nostalgično in feišistično razmerje do natisnjene knjige dokazuje, da se kultura natisnjene knjige umika drugačnim informacijskim kanalom.

1.2. WIKIJI

• Wikipedija in sestrska spletišča pod streho Wikipedije so metafora nove družbene paradigme, poznane pot imenom informacijska družba.
• Razlogi za predanost wikipediji:

>Dostopnost

>Volontarizem – objavljanje ni povezano s mislijo na ekonomski profit

>Kooperativnost – ukinjanje prakse individualnih objav, globalne nepovezanosti

>Tesnejši stik z realnostjo, ki vključuje upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in nagovarja k jedrnatosti.

• Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so povezana s Wikipedijo – nastanek 2001.
• Ko govorimo o Wikipediji nimamo v planu spletišča kot vira informacij ampak bralčevega poseganja v spletišče – wikipedija nas nagovarja k sodelovanju.
• Ali ne bi bilo lažje, če bi preklopili na skupni jezik – ni res, saj večje število jezikov pomeni več kulturnih izbir, več možnosti za preživetje v tem svetu. Podobno kot biotska raznovrstnost.
• Status člankov na wikipediji je urejen z licenco creative commonc – cc, kar dobesedno pomeni »licenca ustvarjenega ljudstva« za katero se nadejamo, da bo nekoč nadomestila tradicionalno zakonodajo – copyriht. Objave so opremljene z licenco CC, ki zahteva priznanje avtorstva, kljub temu, da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja.
• Kredibilnost zagotavljajo utečeni recenzijski postopki. Objave kontrolirajo zavzeti posamezniki.
• Wikipedija poveča dostop do znanstvenih informacij po drugi strani pa spremeni odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti -> pisci si prizadevajo za nevtralno stališče. Nevtralnost v smislu moralne ekonomije – skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti.
• Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker

-za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega

-piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic

-prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)

-uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti

-so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)

-je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel (Nova pisarija, Hladnik)

1.3. WIKIJI IN ŠOLA

• Močno pedagoško okolje
• Najprej so se jih lotevali po letu 2004 na teolologiji, zgodovini, slovenistiki in pedagoški fakulteti.
• Če wikipedijo, ki je prostočasna dejavnost, rekreativna dejavnost “okužimo s atributi prisile - šola lahko ogrozimo njeno privlačnost.
• Uporabiti Wikipedijo v šoli pomeni izstopiti iz varnega zavetja v svet realne, strokovne komunikacije - soočenje s realnim svetom.
• Zavračanje Wikipedije:

- Nepripravljenost lasti starejših študentov, da bi sodelovali v skupinskem posanju > ne želijo izpostavljati svojega dela. - Pričakovanje spremljanja svojega izdelka – stalno moramo spremljati in se odzivati na spremembe.

• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico.

1.4. AVTOR

• Literarni zgodovinarji naklanjajo pozornost dvema členoma komunikacije:

1) V 60. letih prejšnjega stoletja je v ospredju avtor. Raziskave iz te faze: Duševni profil slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj) in Levstikov duševni obraz. 2) Pozornost iz avtorja se preusmeri k besedilu. V prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila. Raziskave iz te faze: Lirika, epika in dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec)

• V osemdesetih letih se pozornost usmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam, obzorju.

Nekateri terminološki izrazi, ki besedilom odvzamejo avro: ustvarjanje> proizvodnja Besedna umetnost > tekst Poezija > verifikacija

• Ni več pomembno besedilo kot tako ampak je njegova teža določena v razmerju do bralca – zgodovinskega in aktualnega.

1.4.1. Motivacija za pisanje

• Avtorski napuh – samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestiže, v hotenih in nehotenih znanstvenih prevarah. Znanstveni prestiž si gradimo z izumljanjem terminov, da se potem postavljamo kot njihovi uzemeljitelji in prežimo na vse, ki terminov ne bodo dosledno uporabljali.
• Neetično je, če ljubosumno sedimo na zbranem gradivu in ga ne ponudimo v obdelavo tudi drugim, še bolj sporno pa je, če kolegu speljemo temo na katero se je sam pripravljal.
• Razlikvovanje: neetična motivacija in ljubezenska motivacija.
• Leposlovje: avtorju se mudi o nečem napisati. Vendar je večji poudarek na načinu kako je nekaj sporočeno in ne toliko na vsebini poročila.
• Liberatemliteratum – literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci.
• Pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira je neprofesionalno in nepotrebno. Poslužujejo se ga t.i. veliki avtorji, da bi utrdili svoj položaj.
• Pismenost na področjih:

-Vsakdanje sporazumevanje -Leposlovno -Strokovno – objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirjo; učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji -Znansveno – revije, zborniki, knjige, spletišča -Publicistično/novinarsko

1.4.2. Izbira jezika

• Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina.
• Pomembno je, da spoznanja in vednosti o slovenističnih stvareh razširjamo preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika.
• Bolj vedro se kažejo možnosti objavljankja na Wikipediji. Slovenska je bila usvarjena, da se vanjo pretočijo znanja slovenskih raziskovalcev v slovenščini. Omogoča tudi primerjavo znanja v tujih jezikih.

1.4.3. Izbira teme

• Število možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda.
• Možnost izbir raste – naraščanje števila pišočih, naraščanje števila izdanih del ipd.
• Dobimo občutek, da so številne izbire le navidezne in vzbujajo lažne občutke, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno. Drugi tipi odločitev so ali-ali. Človek se je vedno moral odločati med dvema radikalnima stranema.
• V svetu številnih izbirnih možnosti je treba za dosego užitka odpovedati se potrošniškemu načinu razmišljanja in izstopiti iz vloge konzumenta.
• Romantičnemu pedagoškemu principu človeške »samorealizacije« ustreza prizadevanje, naj si nekdo izbere temo, ki mu najbolj ustreza, do katere ima pozitiven čustveni odnos.
• Praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica zavzetega raziskovanja.
• Posameznik ne postane osebnost, ko odkrije svoje bistvo ampak, ko najde svoje mesto v skupnosti in se uskladi z drugimi pri doseganju civilizacijskih ciljev.
• Odkrijemo lahko spregledane, prezrte, zamolčane teme in postanemo njihov advokat.

1.4.5. Usoda avtorstva

• Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija. Bralci imajo samo krožke in forume
• S svojimi deli so avtorji konstruirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zdrasli in legitimizirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.
• Nekateri avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi po tem, ko so ga prodali ali odstopili materialne pravice zanj. Problematično postane tudi, če želijo objavljanemu besedilu odvzeti pretok v publiko, ki se je avtorju zamerila -> to doseže s velikimi cenami, prepovedjo deljenja po spletu ali s preprečevanjem ponatisa v učbeniku.
• Umik besedila pa lahko razumemo kot zadnji poskus avtorja vzbuditi branje pri bralcih, ki bi po tem gradivu posegli šele po kulturnem škandalu te vrste.
• Pri wikijih posegov ne moremo razumeti ko kritiko ampak kot sodelovanje

Objavljanje

• Z pojavom interneta se rodi nov izraz: postaviti besedilo. Prej so besedilo postavili v tiskarni preden je šlo med bralce. Danes pomeni naložiti besedilo na kak spletni medij/spletno mesto. Lahko pomeni hkrati tudi objaviti, če je to spletno mesto tudi občilo.
• Penati so med vojnama preko poznanstev prišli v tiskarni do iztisov svojih obscenih humornih besedil.
• Za pravo objavo se je potrebno potruditi – postavitev na močno obiskovano mesto; spletni časopis, blog, forum. Pomagajo tudi hiperpovezave v besedilu.
• Wikiverza ni prostor, kamor bi besedila postavljali z namenom vesoljnega ogledovanja ampak je sklop učilnic v katerih so teksti postavljeni lokalni, razredni ravni.
• O tem ali ima besedilo status objave ali ne odloča avtorjeva intenca
• Objaviti pravzaprav pomeni postaviti pred javnost.

1.4.6. Množični um ali pametna množica

• Množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest > ang.collective consciuness.
• Način in znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpolnjuje.
• Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je metafora za novodobne težnje po globalni wikipediji – zajemu človeškega znanja. Podobni poskusi v preteklosti:

o Aleksandrijska knjižnica o Izidor Seviljski - Etymologiae – poskuša strniti vso dotedanjo človeško cednost. o Francisco Baconi – Descriptio Globi Intellectualis

• V enciklopedijah so besede urejene po abecedi ali drevesno. To je pomenilo osvoboditev od hiearhičnega dojemanja znanja in je asociirala na mozaik, kalejdoskop ali krpanko. V Wikipediji pa abecedna razporeditev ni več potrebna, saj podatke iščemo s pomočjo računalniškega logaritma.
• Dve katerogiji:

o Kategorije – določa se mesto v hierarhiji znanja o Glej tudi – nanizana so sorodna gesla po asociativnem principu.

• Jaron Lanier kritizira množični um in je civilizacijski paradigmi dal oznako digitalna maoizma
• Nezaupanje – politični izraz: multitude
• Množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Občinske uprave, krajevne skupnosti so v sodobni družbi način samorealizacije, samoorganizacije in samoregulacije družbe.
• Množice niso spodobne vladati samemu sebi. Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razume. Kadar posameznik stopi v množico pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici. Množica ves čas išče avtoriteto močnega voditelja, da se mu lahko podredi.
• Intelektualci razumejo energijo množic kot palotoško, kot obliko modernega divjaštva.
• Skupnost je skupnost posameznikov. Sodobna množica je sublimna. Sodobna množica prisega na red. ne potrebuje več avtoritarnih voditeljev.
• Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika prozizvodnega procesa – v slovenščini bi ustrezal množičenje, v ang. Crowdsourcing

1.4.7. Avtorske licence

Creative commons

• V slovenščini bi lahko uporabili izraz ustvarjalna gmajna. Za razliko od kulture dovoljevanja izhaja iz svobodne kulture. Namenjena je lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov in ni na preži zlorabam, kot copyright.
• Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in sankcionira. *Creative commons pa tekste najprej ponuja šele kasneje sankcionira.

• CC uporabljajo tudi nekatere medijske ustanove Al Jezzera, PLOS,

Spletišča: Culture.si Znanstvene revije: Slavistična revija

• Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution in ima globalno veljavo. Oprema del s to licenco je zelo enostavna in vodi avtorja od koraka do koraka.
• Licenca svobodne kulture (free culture) > dovolimo predelavo pod enakimi pogoji.
• Avtor besedila lahko tudi zaprosi, če ga pri svojem navajanju citiramo. Avtorji tako ohranijo moralne avtorske pravice.

1.4.8. Copyright

• Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Ščiti avtorska dela v katerem koli mediju: literarnem, glasbenem, dramskem, filmskem, arhitekturnem > nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje...
• Avtorski pravici se očita, da pri 1. intelektualnih proizvodih preveč poudarja njigovega tvorca 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilagaja (ni kompatibilna s informacijsko družbo), 3. intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino.
• ZDA – stran 65
• Copyright deluje drugače kot človeška lastnina. Ta je od enega in pripada njemu > je materialna. Informacije imajo svoj materialno dimenzijo ampak je v ozadju.
• Potrebno je spremeniti zakonodajo > radikalno drugačni zakonodaji. Zakonodaja mora paziti na to, da pretok informacij poteka nemoteno.
• Po zakonodaji je avtorsko delo označeno kot vsako delo z vsaj minimalno količino ustvarjalnosti.
• Nezaščitene pa niso npr. Preslikave avtorskih del na obrtni ravni, rutinski portreti za dokumente, amaterske fotografije, ledene skulpture, peščene skulpture...
• Zaščita traja 70 let po objavi. Neobjavljena dela so zaščitena enako kot objavljena.

o Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti uživa avtorsko zaščito 25 let po objavi o Uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi

• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi.
• Zahtevno področje z vidika avtorskih pravic je skupinsko delo. Tu se soavtorji zavežejo s pogodbo in vsak lahko posega v skupinski del, vendar račune si polagajo skupaj.
• Javne predstavitve – predavanja, razstave, projeciranje na steno so pogoste v visokem šolstvu in ni potrebno prositi dovoljenja, dokler se to predvaja v prostorih zakonitega zastopnika in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo.
• Digitalna knjižnica rešuje problem tako, da omeji ravo tako, da je dostopna samo z računalnikov znotraj institucije.
• Izvedena dela: film po romanu, elektronska knjiga, učbenik, kazala knjig, skrajšani romani... Če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela. Med avtorske pravice gre razmnoževanje in razpečevanje - kadar damo delo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko knjigo nekomu posodimo. > vse to je dovoljeno tudi ne lastniku, če le gre za korektno uporabo (fari use)
• Če avtor knjige proda tudi avtorske pravice nima več nadzora nad njenim razmnoževanjem. Založbe želijo praviloma odkupiti tudi avtorske pravice. Če jih avtor ne želi prodati mora o tem napisati v pogodbi poseben člen in tudi honorar je ob tem nižji.
• Moralne pravice zadevajo zlasti tiste intelektualne prevode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih.
• Še manj svobode kot založba ima avtor, ki dela ne sme razmnoževati ali uporabljati v svoji delih.
• V določenih primerih pa lahko bralec delo tudi razmnožuje > omejena uporaba avtorskih del, kadar obstaja soglasje, da avtorju s tem ni bila povzročena nobena škoda oziroma kadar uporabnik to počne v dobri veri. To pomeni, da s tem ni padla njena tržna vrednost in si avtor ni ekonomsko opomogel. Poštena raba je neprofitna raba.
• Dela v raziskavah in izobraževanju niso predmet avtorskih tožb, saj je citiranje predhodnih raziskav na nekem področju nekaj običajnega. Dokler v tem ne služi denar.
• Tiskanje učbenikov > 68

1.5. Bralec

1.5.1 Prosti dostop

• Zastonj učbeniki so prvi indikator ozaveščenosti države in resnosti njenih namer, da izboljšajo življenje svojih državljanov.
• Googlove javne knjige ponujata Digital Public Library od America (DPLA) in HathiTrust. Za evropske knjižnice počne to Europeana.
• Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija – pogosto se pojavljajo v zvezi s besedo skrivnost.
• V besedno umetnost, ki je predmet strokovne komunikacije, vstopajo internetne prakse zadržano in z zamudo, tako tudi pričakovanje njene zastonjske dostopnosti.
• Tudi znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede so bile praviloma kupljive, dostopne pa skozi podobne kanale kot njen predmet. Prestižni status so imele samo objave v monografijah. Znanstvena dela morajo biti spletno dostopna in po možnosti zastonj.
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, za prosto dostopnost umetnosti pa se ni odločila.
• Prosta ali odprta dostopnost se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke...
• Raziskovati moramo med prostim dostopom in prosto vsebino (free concent). Vsebino, ki je označena kot prosta lahko poljubno spreminjamo, prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje.
• Odprti podatki, odpsti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje

Odprta koda, odprta znanost

• Slovenci imamo probleme s razlikovanjem prost (free) in odprt (open).

Prosti dostop – avtor presene materialne pravice na založbo in je opremljeno z licenco c. Odprti dostop – brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice in so opremljene z eno od licenc creative commons

• Pri wikipediji gre za pravi prosti pristop – licenci CC-BY-SA-3.0 in GFDL
• Oviranje poti do informacij:
• Uporabniki se morajo registrirati
• Slabo narejen vmesnik
• Ne moremo označevati, kopirati, prenesti besedila, komentirati
• Plačilo

- Zlati prosti dostop > prosti dostop zagovori založnik (recenzirani revijalni članki) Zeleni prosti dostop > dostop priskrbi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec (predobjave, člani pred recenziranjem ali poobjave) Sivi dostop > dosegljivost datotek, do katerih je sicer težko priti: diplome, diktorati, poročila, izvlečki… Hibridni dostop > poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije (humanistične in družbosloven monografije) Zakasnjeni prosti dostop > objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga (zamik) Platinasti prosti dostop > publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji (država, mecen…)

• Ad hod družbe
• Aaron Swartz
• Založbe so segment kulturne industrije – obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti, kar je daleč od vloge bralca kot kreativnega in sodelovalno razpoloženega udeleženca.
• Predatorska založba postavlja revije na splet po principu prostega dostopa. Science Publishing Group
• Internetional Journal of LAnguage and Linguistics – vzbuja zaupanje. Pomisleke ustvarja komercialni videz portala, pomanjkljiva angleščina…

1.5.2. Repozitorij

• Dva kazalca uspešnosti avtorja: število klikov na stran, število bralcev
• Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu.
• Išče se poslovni model, vendar znanstvenega branja ne smemo obravnavati v okviru ekonomskih ampak tudi komunikacijskih kategorij.
• Financiranje avtorju v Sloveniji glede na število izposoj v knjižnici. Druge možnosti: plačevanje v okviru naročnine na internet, plačevanje vključeno v ceno pomnilniških enot ipd...
• Pot ven iz krize obeta kanadski projekt PKP

o Znotraj tega deluje več programov: OJS (za izdajanje serijskih publikacij), OCS (za organiziranje konferenc), OMP (za izdajanje monografij), OHS (za indeksiranje vsega naštetega)

• Odprta družba zavrača komercializacijo objavljanja
• Glavni namen repozitorijev je objavljanje diplomskih, doktorskih, magistrskih nalog.
• Mednarodni repozitorij DRYAD ima prosti dostop do svojih objav, vendar mora avtor plačati.
• Objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja.
• Individualne objave avtor označi z licenco creative commons. Mnogi pa tudi z prepovedjo komericalne uporabe besedila > ne velja za wikipedijo.
• Tri slovenske literarnovedne revije Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost so v prostem dostopu takoj po izhajanju.
• Odprtega značaja je tudi Slovenski forum SlovLit. Stalno objavljajo napovedi dogodkov, kazala novih izvodov revij in knjig, komentarje, polemike... Avtorji pripravljajo zastonj, prostovoljna je tudi redakcija.

1.5.3. Varovanje zasebnosti

Razlogi za nezaupanje vg lobalna digitalizacijska podjetja: nekatere je strah velikosti, prihajajo iz Amerike, nezaupanje v dobre mere takega početja

• Kritiki vidijo možnost zlorabe globalne digitalizacije, ki pomaga globalizacijskim prizadevanje.
• Občutek in očutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti > primitivne družbe morajo zatirati tisto posamično, za kar se zdi, da ne omogoča preživetja skupnosti.
• Žanri kmečkih povesti, vojnih romanov, zgodovinskih romanov...
• Literatura 19. Stoletja gradi na idealu ozaveščenega in ustvarjalnega posameznika
• Ne smemo mešati zasebnega in posameznega in ne skupnega in javnega

o Javno je tisto, kar nam dopovedujejo in postavljajo pred oči mediji

2.KREDIBILNOST

• Danes manj ovir za objavljanje kot včasih.
• Problem je, če ima nekdo večje ambicije – objavljanje v strokovnih revijah, nastop na TV
• Uredniki objave prefiltrirajo pred objavo, zato objavljanje brez filtra vzbuja skrb po nekredibilnosti.
• Kriterije filtriranja lahko usmerja avtorjev nazor, pripadnost, tendenca
• Avtorju lahko zaupamo, če je uveljavljen bralec, za katerega lahko domnevamo, da si ne more privoščiti zavajajanja.
• Matej Bor, Alan Sokol
• Za pisca, ki v stroki ni doma oz. ni doma na profesionalen način rečemo, da je amater/diletant
• Do mlajših avtorjev smo bolj nezaupljivi

o Imajo manj izkušenj vendar bolje pridejo do informacij na spletu

2.1. Aktivizem

• Ideologiziranost literarnovednih šol > glavna naloga zunaj njihovega predmeta: kritika konkurenčnih ideologij in spreminjanje sveta
• Humanisti so izurjeni za odkrivanje napak v navidezno urejenem svetu, za zaznavanje problemov ne pa za njihovo reševanje - to je naloga družbenih sistemov.
• Ameriška ideologizacija se naseljuje tudi v slovenskem akademskem prostoru.
• Za človeka, ki mu gre zgolj za objektivno spoznanje, je aktivizme neuporaben, ker egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je slep in gluh za pomisleke in nasprotne argumente.
• Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi tendenci.
• Aktivizem ne mara statističnih podatkov > statistiko je mogoče zlorabiti
• Aktivizem se baha s kritično refkelcijo – odmik od predmeta opazovanja. Tega si aktivizem ne more privoščiti.
• Christian Fuchs
• Socialna omrežja povezujejo s slabšačnim izrazom kliktivizem.

2.2. Avtorstvo

• Institucije velikokrat zavirajo objavo premolnih odkritji, saj se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov – zato nastajajo razne alternativne strani in revije: Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, Svobodna univerza…
• Samozaložba
• S pojavom digitalnega tiska postaja vedno bolj pogosta
• Potrebno je biti previden in njihovo zanesljivost preverjati tudi na drugih ravneh
• Starost dokumenta
• Za starejše spise domnevamo, da so že prestali kritične presoje
• Za članke v Wikipediji lahko rečemo, da so bolj točni od napisanih, saj so iz njih nastali in so bili popravljani – napredek lahko spremljamo.
• Letnica objave usmerja bralčevo branje, saj si bralec ob tem ustvarja neko določeno misel
• Previden je treba biti ob objavah pri rumenem tisku
• Primer Dimitrij Kobet > stran 101 (Nova pisarija), društvo Hervard, Andrej Šiško
• Kako lahko literarni zgodovinarji ubranijo širjenje informacij v rumene tisku? Privlačnost in objavljanje na mesta, ki jih vsi obiskujejo – Wikipedija.

2.3. Strokovno recenziranje

• Utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• Lahko so uredniki časopisov, zbornikov, knjig ali pa uredniki prosijo ocenjevalce za recenzijo prispelih prispevkov
• S recenziranjem skupnost vzdržuje standarde kvalitete
• Formaliziran recenzijski postopek > prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• Recenziranje preprečuje objavljanje nepreverjenih razprav in nestrokovnih razprav.
• Zaradi pristranskosti in napak znanost išče alternative strokovnemu recenziranju > javno recenziranje. Tako ne bi prihajalo ne nepotizma.
• Slepa recenzija avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka

Dvojno slepa recenzija – tudi recenzent nima podatka kdo je avtor razprave.

• Recenzenti ne odločajo o objavi ali neobjavi ampak urednik, ki je dolžan presoditi v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo.
• Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh.
• Trije možni izidi recenzije: sprejem članka, njegova zavrnitev, pogojni sprejem.
• Recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec in določijo tip članka in njegovo tematsko področje ipd.

2.5. Digitalna pismenost

• Besedilo mora znati pripraviti avtor. Računalnik je obvezen.

.5.1. Formati besedil

• Končnice v naslovih dokumentov: txt, doc, htm/html, pdf…
• Ozaveščeni uredniki predlagajo avtorjem oddajo v formtu rtf ali odt, saj so nekomercialni – ne delajo reklame.
• Najprej besedilo uredimo v formatu rtf ali odt in šele nato pretvorimo v pdf. Tudi takrat, ko je besedilo v fazi nastajanja oz. recenzije.

2.5.2. Besedilo v wikijih

• Pomembno je, da lektor in avtor v besedilo jasno vneseta svoje popravke.

2.6. Navajanje

• Viri so urejeni po priimkih avtorjev. Ti so velikokrat poudarjeni s razprostrtim tiskom, da lažje prepoznamo za kakšno vrsto besedila gre.
• Avtorju so v preteklosti pripisovali velik pomen, saj so novo znanje producirali in ga z zapisovanjem prenašali naprej le redni posamezniki.
• Teorija genijev – stran 121
• Od osemdesetih let naprej so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti > to je naznanilo sprostitev prostega pretoka informacij. Kasneje so podaljšali njihovo last na 70 let.
• 70. Letna zapora stopi v veljavo za dela, ki 29. Aprila 1995 še niso bila v jasni lasti.
• Avstorska zakonodaja – copyright. Je fokusirana na avtorja in pazi, dda se kdo ne izmuzne plačilu za uporabo avtorskega izdelka.

2.6.1. Prepisovanje

• Plagiiranje – prepisovanje, plonkanje.
• Tuje znanje se uporabi kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.
• Pravno se tako dejanje preganja, samo, če se navaja izjave avtorjev, katerih dela še niso 70 let v javni lasti.
• Prevzem tujega naslova ali teme ni kraja, ni pa tudi korektno.

2.6.4. Citatni indeksi

• Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znasntvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dosegli pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše in pogosto citirane objave od manj pomembnih.
• V svetu SCI, SSCI, AHCI > stran 127

Na Slovenskem: Scopus in Web of Science

• Zastonj je na spletu podatkovna baza Googlov učenjak (Google Scholar). > stran 127/128
• Humanistika izreka kritike na račun biometrično pridobljenih kazalcev uspešnosti in vplivnosti.
• zaradi komericalnega statusa inštitucij
• anglocentričnost (večje zajemanje iz anglo-ameriškega prostora kot iz Evropskega in Slovenskega)
• Omejitev na novejše publikacije po leti 1995

2.6.5.Faktor vpliva

• Faktor vpliva (impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti tj. Vplivnosti znanstvene revije.
• Najbolj znan je bibliografski servis Thomas Reuters, ki izračunava omejeno število revij v svojih dveh citatnih indeksih; naravoslovnem SCI in družboslovnem SSCI, ne pa tudi v humanističnem AHCI.
• Višji, ko je revijin faktor ugleda, veče je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev.
• Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrije: SJR in SNIP.
• SNIP meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju.
• SJR pa omogoča primerjavo med sorodnimi revijami
• Slabost je pristranskost, saj zajema revije iz Severne amerike, Evrope in Avstralije.

Ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami. Faktor vplivnosti se je ponekod uporabljal tudi kot merilo kvalitete člankov v reviji, vendar se to v Evropi odsvetuje. Spremembo težišča naj bi podpiral sistem ORCID.

• Moralno vprašljive prakse – stran 130.
• Algoritem PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav. Štetje je avtomatsko – opravlja ga Googlov spletni pajek – webspider/webcrawler
• Audience measurement > podatek o branosti
• Pojavlja se nov akademski citatni indeks Open Citations Corpus.

2.6.6. Slovenske znanstvene revije

Stran 126

2.6.7. Citatni slogi

• Glavni citatni stili: APA, MLA, AMA, čikaški . . .
• Drugo: Bluebook, ALWD, ASA . . .
• Humanistični pisci se odločajo za čikaški način (letnico porine za avtorjevo ime) ali MLA (naslovi del v kratkih sklicih)
• Težava vseh teh sistemov je internost/tendenca, “da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje” (Hladnik 2016, 134)
• V seznamu bibliografije jih najprej navajamo s priimkom, da jih prej najdemo.
• Razlogi proti taki odločitvi: v kratkih seznamih predstavitve lahko najdemo tudi, če niso razporejeni po abecedi; v digitalnem svetu ne listamo več ampak nas računalnik sam vsmeri na referenco.
• Problem čikaškega načina: “kadar ima publikacija več avtorjev ali je delo izhajalo v več zvezkih in se moramo odločiti, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslov” (Hladnik 2016, 134).

2.6.8. Tehnika citiranja

Stran 136

2.6.8.1. Opombe

• Ločevanje med kratkimi sklici in opombami je včasih smiselno, “kadar se v opombah sklicujemo literaturo, ki je v seznamu iz takega ali drugačnega razloga ne želimo navajati" (Hladnik 2016, 136).
• Enciklopedični članki niti ne potrebujejo posebnega poopobmlanja, saj je njihova naloga povzeti dotedanje znanje in vednost in “zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla” (Hladnik 2016, 137).
• V opombah so navedena tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave. V seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno poddročje obravnave sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano. (Hladnik 2016, 137)

2.6.8.2. Kratki sklici

Stran 138

2.6.8.3. Označevanje navedkov

Stran 139 Navedka ne začenjamo ali končujemo s tremi pikami. Namesto tega začnemo s veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka.

2.6.8.4. Od kod vse navajamo

• Navada je najprej navesti tiskani in potem digitalni vir.
• Kadar je mogoče izbirati med viri “posežemo po izvirnikih, prvih objavah ali kritičnih izdajah” (Hladnik 2016, 140)

2.6.8.5. Viri in literatura

• “Ni nobenega pravega razloga proti poenotenemu navajanju vseh virov v enem samem seznamu, po katerem je iskanje lažje” (Hladnik 2016, 140)
• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri pomenijo gradivo, ki je za predmet raziskave. Literatura pomeni teoretične in metolodološke pripomočke za raziskavo.
• V literarni vedi: najpogostejše navedeno leposlovje med viri, med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja.
• Primarni : sekundarni > opozicija. Enkrat se nanaša na materialno podlago virov, drugič na način dostopa. Primarni viri: rokopisni, tiskopisni, tiskani, shranjeni v arhivih. Sekundarni: v ekektronski obliki, ker gre za preslikano primarno gradivo.
• V znanosti se spodobi citirati samo iz primarnega vira (tistega, ki da držimo v roki). Sekundarnega – torej iz druge roke pa samo takrat, ko nam je dostop do primarnega onemogočen ali če je primarni vir izgubljen.

2.6.8.7. Zaslon in papir

• Slovenski zgodovinarji, kritiki . . . pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na prihodno objavo, saj lahko le tako pridobijo točke za svojo profesionalno kariero.
• Znanstvene revije se selijo na splet, naklada se manjša, tiskarne pa se usmerjajo v tiskanje manjšega števila arhivskih izvodov.
• »Tehnologija CTF (Computer to film) je nadomestila tehnologijo CTP (computer to plate = tisk, izdelava tiskarske plošče neposredno na računalniku, brez posredništva filma…) Računalnik lahko z naborom besed ustvari knjigo.
• Zelo smo navajani na branje knjig. Program Read Online omogoča listanje po zaslonu, program Calameo tudi.
• Branje in klikanje na zaslonu vpliva prav na navajanje in citiranje virov. Gre za javno dostopna besedila, ne glede na format.
• Spletno mesto se od tiskanega razlikuje pri literaturi po uporabi alinej. Spletna mesta so bolj naklonjena naštevanju. *
• Če obstaja možnost dostopa do polnega besedila – dodamo povezavo na besedilo ali mesto na njem.
• Prednosti: ni potrebno postavljanje priimka pred ime. Abecedno zaporedje avtorjev ni več potrebno, saj ni treba slediti, ker iščemo s uporabo ctrl+f

3. ŽANRI

• Vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni/znanstveni žanr.
• Vprašanje strokovnega
• Stroka v pomeni disciplina poimenuje posamezna znanstvena področja
• V akademskem svetu: strokovno je tisto, kar ne dosega znanstvenega – slovarji, bibliografije, kazala, enciklopedični članki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje . . .
• Strokovna literarna revija: Otrok in knjiga, znanstvena: Primerjalna književnost
• Strokovni članek uporablja že objavljena dejstva z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. Znanstveni članek vključuje nova dognanja.
• Poljudni članki - popularizirati in osmišljati raziskovalna spoznanja
• Znanstveni članki tudi:
  • Elaborat
  • Ekspertiza
  • Katalog
• V humanistiki: monografske publikacije = knjige. Knjiga je tudi na spletu objavljena monografija.
• Kazalec znanstvenosti je mesto objave (poleg drugih kazalcev)
• Žanri strokovnega pisanja (->stran 195): eseji, povzetki, nagovori, spremne besede, kritike, prosojnice predavanj, učbeniki, priročniki . . .

3.1. Šolsko pisanje

• Referat, esej, diplomska naloga (magistrska . . .)
• Namen izpolniti študijske obveznosti, pridobiti oceno ali naziv. Avtor se drži mentorjevih navodil.

3.2. Popravljanje

• Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki jih popravljamo, ocenjujemo, urejamo . . .
• Lektoriranje
  • Popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno.
  • Odprava zatipkanin, slogovnih pomanjkljivosti . . .
  • Ang.: copy editing > tehnični popravki besedila
• Korektura (=korigiranje = proofreading)
  • Branje napak, ki jih v besedilu napravi nekdo drug. Bodisi stavec, bodisi strojno branje.
  • Korektor popravlja samo napake drugih in je pozoren, da je avtorjevo besedilo čim bolj podobno prvi verziji, ki jo je pripravil avtor.
  • Sintagma rdeči svinčnik spominja na to nekdanje lektorjevo delovno orodje popravljanja.
• Urednik > lektor > korektor

4 SLOG

4.1 Sestavni deli

• IMRAD je mednarodna kratica za lažje pomnjenje vrstnega reda sloga -> slovensko UMRIS (uvod, metode, rezultati, sklep).

IMRAD je v veljavi za eksperimentalne vede. Deskriptivna področja (tudi literarna zgodovina) pa tej kompoziciji ne sledijo. Literarnovedna besedila se ponavadi začnejo s pregledovanjem in povzemanjem vsega, kar je bilo na izbrano temo že napisano.

• Humanistični članki se ločijo po tem, da so po navadi delo enega avtorja.

4.1.1 Naslov

• Radikalno povzemanje teksta. Poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Ključne besede so zgolj nanizane ena zraven druge – razlika od naslova.
• Naslov mora govoriti o vsebini.
• Naslovu spada UD – klasifikacija, ki jo članku priskrbi bibliotekar.
• Podnaslov naj bo ločen s dvopičjem in naj se začenja s veliko začetnico!

4.1.2. Izvleček

• Tudi sinopsis ali abstrakt (ang. Abstract)
• V glavi – krajša oblika povzetka. Nekje tudi sklep.
• Sinopsis naj bi poročal samo o rezultatih razprave, seznam uporabljenih metod in razlago pa naj bi prepustil daljšemu povzetku.
• Sestavni deli izvlečkov: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep/implikacije.
• Največ 10 vrstic

4.1.3. Ključne besede

• Večinoma ustaljeni termini, ponekod tudi neologizmi.
• V ključnih besedah ni izrazov iz naslova.

4.1.4 Kazalo vsebine

• V wikipediji lahko kazalo skrijemo s ukazom [Skrij] ali v glavo besedila napišemo _NOTOC_

_TOC_ -> kadar želimo kazalo zgolj pri dveh poglavjih ali pa na drugem mestu, kot je privzeto

• V kazalo upoštevamo prve tri nivoje. Poglavja nižjih nivojev naštejemo v isti vrstici za dvopičjem nadrejenega poglavja.

4.1.5. Povezave

• Word: hiperpovezava
• Wikipedija: Dvojni oglati oklepaj – povezava na gesla, ki že obstajajo na wikipediji

Enojni oklepaj – povezava na spletne lokacije zunaj wikipedije.

4.2. Napake

• Jezikovni kotičkarji – jezikoslovci, ki so svoj opus gradili iz člankov »prav in narobe«.
• Poglabitvene hibe humanističnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, slogovni manierizem (uporaba arhaizmov), slogovna puščobnost, pristranskost . . .

4.2.1. Gostobesednost 4.2.2 Nerazumljivost Feljtonski roman 4.2.3 Pomanjkanje konteksta 4.2.4. Manierizem 4.2.5. Slogovna ubornost

• Pretirana uporaba določenih izrazov

4.2.6 Pristranskost 4.2.7 Terminologizacija

• V slovenskem prostoru: slovstvena folklora se želi ločiti od predmeta ustno slovstvo
• V tujini: digitalni humanistiki je tradicionalna humanistika odpovedala gostoljubje in jo tira v osamosvojitev.

5 ISKANJE

• ORCID – ID, ki deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, kje si zainteresirani posamezniki z registracijo lahko avtomatsko izločijo iz nabora tiste objave, ki jih ne zanimajo.
  • Povezana je z Thomason-Reutersovo koto za raziskovalce
  • Ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije
• Identifikacija knjižnih objav – ISBN
• Identifikacija periodike – ISSN
• Identifikacija spletnih objav – DOI

• Wikipedija: Normativna kontrola na dnu strani, ki glesla povezujejo s sistemi CONOR; VIAF; ORCID; OVL . .

5.1. UDK – univerzalna decimalna klasifikacija

• Poskrbi za ustrezno umeščanje objave v določeno območje človeških dejavnosti:
  • Npr.: 2-teologija/verstva, 8-jezik/književnost.
  • Literarna veda znotraj humanistike: 6.07; slovenska književnost: 886.3
• Enciklopedične klasifikacije
  • Delitev znanosti: družbene vede in naravoslovje.

5.2. DOI

• Digitalni identifikator objekta – standard za označevanje spletnih objav
• Standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu odosu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti.
• DOI poskrbi za sledljivost dokumenta. Pridobitev kode ni zastonj.
  • Za humanistiko imajo pravico do podeljevanje te kode: mEDRA, CrossRef, DataCite.

5.3. COBBIS ID

• Uporablja se na slovenskem
• Na WIKIJIH je zelo zaželjen

5.4. Podatki in podatkovne baze

• Namesto tega nekateri zajamek.
• Zbirka Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine
• Slovarji – SSKJ, Besede slovenskega jezika, . . .)
• Ostale zbirke: Slovenska kmečka povest, Seznam digitaliziranega leposlovja

5.2. Seznami

• V wikipediji alineje uvaja
• Alineja bo nastala če postavimo zvezdico. Grabljice se spremenijo v številko.

6. DIGITALNA HUMANISTIKA

• Znotraj humanistike temu ustreza empirična literarna veda
• Gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov
• Stik dveh kultur – znanost (digitalna) in humanistika.
• Izraz prvih uporabljen leta 2001, aktivnosti pa se začnejo leta 2005/06.
• Izraz uvaja nov izraz: kulturomika. Osnovno orodje je GOOGLE Viewer, ki obdelava baze digitaliziranih knjig.
• Raziskave na področju digitalne humanistike: zajem, obogatitev, analiza, interpetacija, razpečevanje, kolaboracija in meta DH-dejavnosti.
• Na globalni ravni organizirana v ADHO, v Evropi je krovna organizacija EADH. Slovenija je vključena v mednarodne projekte kot npr. DARIAH.
• Najprej se začnejo digitalizirati slovarji, kasneje vsebine.
  • Leposlovje: Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. Na prvem mestu danes dLib. Mnogi so tudi projekti na wikiverzi – od študentkih projektov Slovenska leposlovna klasika na spletu.
• Slovenska DH je v tretji fazi > neposredno spletno publiciranje literarnih besedil, pisanje gesel na wikipediji, lociranje literarnih in drugih kulturnih faktov na Geopedijo . . .

6.1. Empirične metode

• Prvi večji humanistični projekt, ki temelji na podatkovni bazi je Cobbis – bibliografija.

Biografika – besedilni korpusi, digitalizirani slovarji, jezikovni priročniki, Slovenski biografski leksikon . . .

• Register nepremične kulturne dediščine spada v muzealistiko.
• Geopedija – geografija.

Slovar novih besed

A

Apolinično > apoliničen - skladen, umerjen (SSKJ) Altruizem; ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost (SSKJ)

B

Brezpriziven; ki ne dopušča ugovora (SSKJ)

C

Cinizem -> ciničen; prezira splošno veljavne vrednote, se posmehuje (SSKJ)

D

Disertacija; znanstvena razprava, za dosego doktorskega naziva (SSKJ)
Defetizem; mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje (SSKJ) Distribuiranje; sopomenka za predvajanje (SSKJ) Diseminacija; [preveri] Diletatizem - nestrokovno in površno opravljanje nekega dela Disambigvacija -> razločitev pomenov

E

Etatističen - nanašajoč se na etatizem (SSKJ)
Etatizem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju (SSKJ) Embargo - prepoved ali omejitev trgovine s katero od držav (SSKJ)

F

Fetišističen -> fetišistično; nanašajoč se na fetišiste.(SSKJ)
Fetišist; kdor verjame v fetiše in jih časti.(SSKJ)
Fetiš; predmet, ki ima nadnaravno moč in se po božje časti (SSKJ)
Fluiden -> fluidno; je nestalen, spremenljiv, težje določljiv (SSKJ) Fakt - kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo (SSKJ)

G

Grafomanija

I

Inercija - tanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost (SSKJ)

K

Kooperativen; tak, ki kaže pripravljenost sodelovati, pomagati (SSKJ) Kliktivizem - Koncizen - jasen, natančen (SSKJ)

M

Marginalizirano -> marginazirati; potisnjen na rob družbe (SSKJ) Maligno -> nevarno, škodljivo

N

Niansa -

P

Parcijalni interes

R

Razpečevanje; sopomenka za prepošiljanje (SSKJ) Revijalen; od revije, se nanaša na revijo (SSKJ)

S

Skribomanija Shizofreno > shizofrenija - duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju (SSKJ)

T

Tendenca - prizadevanje za dosego, uresničitev česa (SSKJ) Trivialno - vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden (SSKJ)

U

Uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev (SSKJ)

V

Volontarizem; mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji. Vztrajanje kljub neuspehom (SSKJ)