Lsarlah

DOMAČE NALOGE

Slavistična revija

Dobila sem slovenistično revijo, ki je bila izdana leta 2012 v Ljubljani. Začne se s Kategorijo sočutja v esejistiki Zbigniewa Herberta, ki govori o avtorjevi analizi pomenov, ki jih je Herbert v svojih esejih dal pojmu sočutja. Avtor v Herbertovih esejih opaža, da je za njegovega junaka sočutna drža pomembna perspektiva, hkrati pa v svojih esejih obravnava kulture ali skupine, do katerih je bila zgodovina še posebej kruta. Povzetek prispevka se zaključi s ključnimi besedami kot so esej, sočutje in empatija.

Utopija

Utopija je opis skupnosti, ki jo je oblikoval Thomas More za svojo knjigo Utopija leta 1516. Je načrt za ustvarjanje idealne družbe v prihodnosti, lahko jo dojemamo tudi optimistično in z njo opišemo svoje želje za razvoj sveta.

Slovlit

V arhivu Slovlita sem našla obvestilo, ki je bilo odposlano na moj rojstni dan. Sporočilo je 18. aprila 2002 poslal fizik Primož Peterlin. Govori o trajnosti spletnih dokumentov in internetnem arhiviranju.

Link do sporočila: Trajnost

Šubičev paviljon

Pri brskanju po državnem Registru kulturne dediščine sem naletela na Šubičev paviljon, ki je bil zgrajen med letom 1929 in 1930 za potrebe tujsko-prometne agencije Putnik, po načrtu arhitekta Vladimirja Šubica.

Paviljon ni deponiran v celoti, ampak le njegovi deli. Opazila sem, da je nekaj časa nazaj bilo veliko govora o njegovi lokaciji, sedaj pa so razglasili, da se njegovi stebri in ogrodje nahajajo v skladišču v Zagradu.

Od izgradnje, leta 1937 je služil prodaji avtobusnih vozovnic, pred podrtjem pa je njegove prostore žal izkoriščala zasebna okrepčevalnica. Nahajal se je na Krekovem trgu, zato sem ga vseeno želela izpostaviti, saj sem celo življenje hodila mimo in zanj sploh nisem še nikoli slišala. Leta 2005 so se Celjani borili za prenovo oziroma ponovno gradnjo Šubičevega paviljona, vendar do tega žal nikoli ni prišlo.

Spodaj prilagam fotografijo Cerkve svetega Florijana v Vojniku, saj so od Šubičevega paviljona žal ostale le še ruševine. Nahaja se nasproti Cerkve Marije sedmih žalosti.

Fotografija Cerkve svetega Florijana v Vojniku

Članek, ki potrebuje lekturo (Castle Bravo)

Na seznamu člankov, ki potrebujejo lekturo sem si izbrala članek Castle Bravo in naredila naslednje popravke:

Franc Valentin Slemenik

Na novi Geopediji sem v bližini svojega kraja našla spomenik slovenskega pisatelja Franca Valentina Slemenika. Slemenik je s pisanjem začel že v zgodnjih letih, ena od njegovih del pa je zgodovinska povest z naslovom Križem sveta. Njegova rojstna hiša, ki je danes spomenik, se nahaja v Šentjurju pri Celju.

Janko Šlebinger

Članek o literarnem zgodovinarju Janku Šlebingerju je po vsebini razdeljen na 7 delov. Na šolanje, delo, priznanja, izbrano bibliografijo in glej tudi, ki vsebuje seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, bibliotekarjev in bibliografov. Navedeni so tudi trije viri in nekaj zunanjijh povezav. Na desni strani je okvirček z informacijami o Šlebingerju in štejejo kot kratek povzetek napisanega, hkrati pa je vključen še kakšen dodatni podatek. Janko Šlebinger je prav tako slovenski bibliograf, urednik in leksikograf, rojen 19. oktobra 1876 v Ledinku pri Zgornji Ščavnici, umrl pa je 3. februarja 1951 v Gornji Radgoni. Študiral je slavistiko in germanistiko in postal profesor, kasneje pa se uveljavil kot bibliograf (delal je v državni biblioteki, kasneje v NUK). - študij dokončal leta 1903 z doktoratom o Adamu Bohoriču

- 1905 opravil profesorski izpit slovenistike in germanistike

- nekaj časa poučeval v Ljubljani, nekaj časa v Novem mestu

- 1935 dobil bibliotekarsko službo v Narodni in univerzitetni knjižnici

- kasneje se je poklicno zaposlil v biblioteki

- delal tuji v tujini

- pesniti začel v gimnazijskih časih

- urejal več knjig avtorjev (Anton Tomaž Linhart, Hink Dolenc, ...)

- postavil temelje starejši zgodovini slovenskega tiskarstva

- pripravil priročnike za učenje nemščine

- literarnozgodovinski obravnaval slovensko književnost od 17. stoletja dalje (Prešeren med Slovani (1900), Dobrovsky in Slovenci (1904))

- poleg bibliografije kmetijskega tiska objavljal tudi osebne bibliografije (Vatroslav Oblak, Fran Levec, Ivan Cankar, Oton Župančič)

- po njem poimenovana osnovna šola v Gornji Radgoni

Popravljalci sveta

• ogromna količina podatkov na spletu

• pustiti biti, naj bo kakor je

• »Popravljalci sveta«, da bo svet nekoliko boljši

• drugačni pogledi na svet

• popravljanje sveta na kulturnem področju

• imeti čimveč kulturne izbire na razpolago – kvaliteta življenja

• na svetu 7000 jezikov

• slovenščina spada med velike, vitalne jezike (več kot milijon govorcev)

• kvaliteta člankov na wikipediji

• wikipedija ni samo vir informacij, vendar tudi podaja informacije (prelomno za našo civilizacijo)

• wikipedija je nova kulturna paradigma

• brezplačen dostop do informacij in nezahtevno objavljanje

• več kot je avtorjev, boljša je kvaliteta članka

• spodbujanje pisanja na wikipedijo, popravljanje

• majhni koraki nas bodo pripeljali do bolj kvalitetnega življenja in lepšega sveta

NOVA PISARIJA

1 Uvod

• uvod - Nova pisarija dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (izhajal med letoma 1990 in 2002,prispeval k standardiziranju strokovnega pisanja med slovenisti, humanisti

• pismenost - je v naslovu Vodnikovih knjig na začetku 19. stoletja pomenila slovnico, širši pogled na to pa govori o znanju (digitalna pismenost, medijska, ekološka, funkcionalna pismenost

• kam z avtorjem - izpostavljanje avtorskega izdelka je na javnem mestu lahko nevarno, saj se vanj lahko vtakne vsakdo, v praksi pa ne, ker kraja in prevzem izdelka nista mogoča, prosta uporaba ali adaptacija pa nista samo mogoči, ampak celo zelo zaželeni, seveda z navedbo avtorjevega imena, kakor to narekuje licenca cc na dnu knjige

• Prešernova Nova pisarija - gre za gojenje skupinskega avtorstva, beseda "nova" predstavlja medije, "pisarija" pa besedilo (na zaslonu)

• biti pismen – obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo, sposobnost razumevanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja ter posredovanja, pismenosti je več, več jezikov ko znam, več veljam, vsaka stroka ima svoj jezik, pismenost blizu 100%

• ludisti – ludizem iz gr. Pomeni igra, igriv človek, pripadniki gibanja v začetku 19. stoletja z uničevanjem strojev, borili so se proti uvajanju strojnega dela, ljudje, ki niso zaupljivi do napredne službe

2 Pismenost

• informacijska družba – je socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo, skrb za tiskano knjigo (elektronska knjiga), njena civilizacijska vloga bo le marginalizirana, Wikiji ena izmed njih

• wikiji – so žargonski izraz za skupek spletišč, pojavili so se 2001, so vzorčna oblika sodobne pismenosti, so spletna računalniška tehnologija druge generacije (4 zavihki: članek, pogovor, uredu, zgodovina) Kredibilnost – verodostojnost, zanesljivost, zagotavljajo jo recenzijski postopki, kontrolirajo jo zavzeti posamezniki, pisci si prizadevajo nevtralno stališče

• pismeni – smo lahko na 4 področjih (za vsakdanjo sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno)

• pisanje – krepi inteligenco in je pomembno za razvoj, digitalizacija, Wikivir postal zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

• pravila soavtorstva – odprtost za spremembe in usklajevanje načrtov, zaupaj soavtorjem, ne poizveduj za avtorjem posega

• splet – njegov namen je naložiti, širiti informacije in znanje (za skupno dobro), več hiperpovezav kot ima objava, lažje jo je najti

• množični um – je način organizacije v informacijski družbi, prispevanje znanja, znanje kot dobrina, ceniti ga moramo

• avtorske pravice – zakonodaja intelektualne lastnine, izhaja iz izkušnje z natisnjenimi besedili, je kultura dovoljevanja

• creative commons/ustvarjalna gmajna – je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture, licenca, ki tekste najprej ponuja in šele potem oddaja

• copyright – je avtorska zakonodaja, ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v kateremkoli mediju, ščiti pred zlorabo in nedovoljeno javno izvedbo, ima znak avtorske zaščite, za uporabo in izvajanje izvirnega materiala je potrebno avtorjevo dovoljenje

• bralec – prosti dostop do informacij, prosti dostop se prepozna z logom, digitalizacija slovenske literarne dediščine, sprejemanje rešitev od zunaj, »besedna umetnost,« razlika med prostim dostopom (ne dovoli poseganja v vsebino) in prosto vsebino (lahko jo poljubno spreminjamo), moduse razpoložljivosti besedila in njegove manipulabilnosti definirajo licence cc, razlika med prot (free) in odprt (open)

• zlati dostop – kadar prosti dostop zagotovi založnik, v njem so recenzirani revijalni članki

• zeleni dostop – kadar za prosti dostop poskrbi avtor s samoarhiviranjem objav, v njem recenzirane predobjave/poobjave

• hibridni dostop – poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije

• zakasnjeni dostop – objave, ki pridejo v prost dostop po omejenem obdobju, z zamikom

• platinasti dostop – publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške pokril že nekdo drug

• založbe – spletna enciklopedija = javna last, pogosto je nekorektno obnašanje, založbe so segment kulturne industrije, ki bralce obravnava kot potrošnike kulturnih dobrin v njeni proizvodnji, urednik oziroma recenzent

• repozitorji – meriti se da obisk vsake spletne strani, gradnja zastonjskih števcev, prosti dostop prispeva k večji branosti in vplivu objav, glavni namen repozitorjev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov

• creative commons – licenca, s katero avtorji opremljajo individualne spletne objave (OA – avtor plača)

• slovenske literarnovedne revije – Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost, tiskana in digitalna oblika

• SlovLit – 1999 , je spletni forum odprtega značaja, z enim sporočilom dnevno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikovni skupnosti, goji princip skupnega dela in komunikacije, uresničuje principa internacionalnosti in interdisciplinarnosti

• varovanje zasebnosti – razmerje javno : zasebno, najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, Slovenski zakon o varovanju osebnih podatkov

• Fran Levec – literarni zgodovinar in urednik Ljubljanskega zvona

3 Kredibilnost

• kredibilnost – danes manj ovit za objavljanje kot nekoč, zanesljivost, avtorju smemo zaupati leče gre za uveljavljenega strokovnjaka, kar pa preverimo v njegovi bibliografiji (piščev status) in na spletišču Sicris, v nasprotnem primeru je amater

• aktivizem – je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski aktivist, danes – kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju, ni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji, civilni aktivizem, kritična reflekcija in kritična distanca

• avtorstvo – inštitucionalna vezanost avtorja, starost dokumenta, Sokalova potegavščina

• strokovno recenziranje – postopek za zbiranje/selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih, recenzenti so strokovnjaki, ki jim je priznana kompetenca za področje recenziranja, ti pa so pogosto lahko uredniki časopisov, zbornikov, knjig, je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero se vzdržuje standard kvalitete

• recenziranje – naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov

• slepa recenzija – kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, dvojno slepa recenzija

• anonimizacija besedila – »Briši lastnosti dokumenta«, recenzente zavaruje pred jezo užaljenih avtorjev

• recenzijski postopek – ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

• pravopis – nezaupanje do vsebine zaradi nepoznavanja pravopisa avtorja, pri tem imajo pomembno vlogo velike začetnice in predvsem ločila (vezaj, pomišljaj, dolgi pomišljaj, narekovaji, podpičje, dvopičje, tropičje, klicaj, vprašaj in pika – vsak ima svojo funkcijo),se spreminja

• narekovaji – poznamo srednje, narekovaje zgoraj/zgoraj in spodaj/zgoraj (vsi ti so dvojni), enojni pa so zgoraj/zgoraj in so samo za označevanje pomenov besed

• digitalna pismenost – drugačnega pisanja kot na računalnik tako rekoč ni, pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil (txt - golo besedilo, doc, docx, rtf, odt – obogateno besedilo, htm, html – spletno besedilo, pdf - natisljivo besedilo, besedila na wikijih končnic še nimajo)

• besedilo v Wikijih – za urejanje potrebujemo nekaj znanja, pomembni so odstavki (odstavčni razmik in umik), pogosto so tudi posegi v besedilo

• sporočanje popravkov in komentarjev – menijska izbira »Sledi spremembam« omogoča beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave)

• navajanje – nedokumentirani sklici so relata refero, priznavanje avtorstva, avtorska dela prehajajo v javno last 70 let po avtorjevi smrti (prej po 50 letih)

• prepisovanje – o plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi naredili, od kod smo dobesedno prepisali ali prevzeli izjave, pravni problem postane pri intelektualni kraji mlajših avtorjev

• citatni indeksi- so bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje na predhodne objave, za različna znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi

• citatna podatkovna zbirka – Googlov učenjak, uporabniku ponuja pregled na citiranostjo njegovih člankov (izračun h-indeksa in i10-indeksa)

• faktor vpliva – številka, ki kaže stopnjo uglednosti oziroma vplivnosti znanstvene revije, najbolj znan je bibliografski servis Thomson Reuters, ponekod se uporablja kot merilo kvalitete člankov v reviji, IF (faktor vpliva) je v vsaki disciplini/področju drugačen

• slovenske znanstvene revije – Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, tuje pa Slovene studies, Slavistika

• citatni slogi – glavni so APA, MLA, AMA, cikaški in wikipedijski

• tehnike citiranja – citat ali navedek sestavljen iz dveh delov, dobesednega navedka in vira, ki je lahko v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezane na vir

• enciklopedični članki – tisti, ki spadajo v strokovno pisanje ne potrebujejo poopombljanja

• kratki sklici – prav tam ali n. d. kot 'navedeno delo'

• označevanje navedkov/citatov – narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez ali izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

• od kod vse citiramo – iz vseh mogočih virov v digitalni in tiskani obliki, najprej navedemo tiskani potem pa digitalni vir

• viri in literatura – delitev na vire in literaturo je smiselna (pri dolgih seznamih), v tej kombinaciji viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične pripomočke za raziskavo, priporočeno citirati iz primarnih virov

• zaslon in papir – danes je skoraj vse že v digitalni obliki, vendar se tisk še vedno ceni, navajanje celotnih URL-jev nikakor ne pride v poštev

• poglavje – potreba po citiranju poglavja iz knjige nastopi le kadar ima več avtorjev

• članek na dLibu – pri njem obstajata dve vrsti zapisov, taki na posamično avtorsko objavo in taki na celo številko v časopisu

• Cobiss, dLib – viri brez urejenih metapodatkov

• nujni podatki – le naslov gesla, naslov spletišča in datum (znotraj wikijev nepotreben), Slovlit je pomemben vir slovenističnih informacij

• prosojnice, video predavanja, animacija – povezavo na prosojnice opremimo z ustrezno oznako, podatek o njeni lokaciji pa navedemo ob drugih podatkih

• zemljevid – kot pri sliki so njegovi podatki o viru izpisani pod zemljevidom, navedemo tudi datum ogleda

• fotografija – vire navajamo kot pri zemljevidu, če je potrebno dodamo tudi podatek strani o knjigi, praksa opremljanja fotografij z licenco cc je nova in se še spreminja

• slika – ločiti moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike, priporočljivo je, da sta enaka

• glasbeno delo – pri navajanju podatkov o glasbenih deli se ravnamo kot to počnejo na radiu (naslove del klasičnega slikarstva in naslove glasbene klasike slovenimo)

• radijska in televizijska oddaja in film – težava z navajanjem podatkov, treba se je znajti s podatki, ki se pojavljajo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš, pojavijo se tudi napake pri citiranju kot so nepoznavanje temeljnih referenc, samocitiranje, navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov gesel

• navajanje na Wikipediji – s tem se je ukvarjalo skoraj 30 slovenskih wikipedistov vse od leta 2004 naprej

4 Žanri

• žanri – meje med različnimi žanri (vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni) niso vedno ostre, zato pogosto pride do nesporazumov v komunikaciji (pisci jih med sabo mešajo), dilema zaporeja znanstvenega, strokovnega in poljudnoznanstvenega pisanja (knjige, univerzitetni učbeniki in učno gradivo se štejejo pod znanstveno pisanje, status strokovnega pisanja imajo povzetek, esej in priročnik, pri tem pa je treba še razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja)

• popravljanje – večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo itd, pri tem je pomembna vzpostavitev reda, predvsem pa so urejena besedila pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje (popravljanje besedil na Wikiviru)

• lektura in korektura – dve različni strokovni dejavnosti, ki v celoti zajemata popravljanje (prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti), lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno, lektor mora v besedilu odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum (v zgodovini so lektorji imeli pomembno vlogo, besedila gredo skozi lekturo pred objavo), korektura pa je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, korigirajo se besedila, pripravljena za objavo (korektor naj bi pazil samo na to, da bo po njegovih intervencijah besedilo čim bolj ustrezalo tistemu, kar je avtor dal iz rok),včasih se ta dva pojma pomešata, danes sta ti dve funkciji združeni

• uredništvo – zajema vrsto kompleksnejših opravkov z besedili tujih avtorjev, urednik gre prvi skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sploh sprejel v objavo, ko je z besedilom zadovoljen, da besedilo naprej lektorju in nazadnje korektorju, prav tako odloča o vrstnem redu člankov v revijah oziroma publikacijah, ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti in je temu primerno ovrednoteno

• strokovna komunikacija – e-pošta, pomemben tehnološki razvoj na področju e-pošte, prihaja do nesporazumov pri komunikaciji takšne vrste (lahko gre za pomanjkanje komunikacije), poštni komunikaciji se ne more nihče izogniti

• socialna omrežja – so načini družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijske družba (nova socialna paradigma), gre za dvosmerno spletno komunikacijo, vsako socialno omrežje ima svojo funkcijo, namenjena so druženju in vsakdanji komunikaciji, imajo svoje prednosti in slabosti ter je izpostavljena mnogim nevarnostim, sporočilo v enem od socialnih omrežij Twitter je tvit, ki ima ogromno uporabnikov, družabno omrežje Linkedln vsebujejo daljša strokovna sporočila

• zagovor – dolžina zagovora je odvisna od akademske stopnje in ima svoj scenarij

• literarna kritika – o njej govori eno poglavje v Praktičnem spisovniku, poznati moramo razliko med med literarno (njen predmet je literarno delo - pesniška zbirka, roman) in strokovno kritiko (njen predmet pa strokovno ali znanstveno delo - literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije),kritike v posameznih primerih močno odstopajo

• enciklopedijski članek – odpoveduje se anekdotičnosti in izpušča nepomembne informacije, pisanje enciklopedičnih člankov je vzorčna bolika današnjega strokovnega pisanja, upošteva določena načela (soglasnost in vrednostno nevtralnost)

• biografski članek – ne odpira toliko dilem kot gesla o pojmih, govorijo o literarnih avtorjih, založnikih, urednikih, kritikih, literarnih zgodovinarjih, kriteriji, koga izbrati za opis se spreminjajo

• članek o knjigi – prej pridejo na vrsto knjige avtorjev z več deli, saj so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek

• učbenik – učbeniško pisanje ima svoje lastnosti (npr. dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje), razlika med razpravnim in učbeniškim pisanjem

• Nova pisarija – priročnik, ki ima status učbenika

• strokovni blog – je spletni dnevnik, bliže je publicističnem in žurnalističnem žanru, znanstvenega statusa nima, ker ni recenziran

• spletni forum – je spletna oglasna deska v kateri njeni člani objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje itd. (pomembna funkcija: arhiviranje sporočil)

5 Slog

• slog – temeljni pisni standard in razporejanje besedil se spreminja

• sestavni deli – kompozicija znanstvenega prispevka: UMRIS, posledica evidentiranja novih faktov je pogled z nekoliko drugačnega zornega kota, razprava mora biti dovolj sistematična in sklenjena tako, da jo je mogoče smiselno povzeti

• naslov – je zelo pomembna točka besedila, saj gre za povzetek celotne vsebine in skrčenje besedila na nekaj besed in je prva točka stika strokovne informacije z bralcem, sprejema se tudi priporočila za oblikovanje naslovov

• izvleček – je v glavi članka in je krajša oblika povzetka, pojavljajo se predvsem v revijah, kadar govorijo o razpravah, imajo štiri sestavne dele (predmet raziskave, metode, rezultate in sklep – vse to ne sme presegati 10 vrstic), izvleček je na konferencah lahko nekakšno vodilo pri pisanju razprave

• ključne besede – postopek izbire ključnih besed je podoben na izbiro kategorij, s katerimi opremljamo članke na Wikipediji, razlika je samo, da s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek, pri njih je treba paziti na terminološko težo

• kazalo vsebine – oblikuje ga program za pisanje, če naslove in podnaslove tudi pravilno označimo, v wikijih pa se kazalo pojavi samodejno, ko doseže štiri poglavja, kazalo pa lahko tudi skrijemo

• povezave – so ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu, iz samih povezav je sestavljeno kazalo vsebine (prav tako so del seznama literature), običajno jih prepoznamo po modri barvi in podčrtanosti, včasih pa tudi po rdeči, v wikijih povezave označujemo z oglatimi oklepaji

• napake (strokovnega pisanja) – najlažje prepoznamo in se učimo od napak ob analizi svojih napak (npr. gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta)

• gostobesednost – je kopičenje nepotrebnih izrazov, črtanje odvečnih besed predstavlja večji del lektorskih opravkov

• pomanjkanje konteksta – pomembno je, da ne pozabimo vključiti teze in znati informacije postaviti v kontekst, še večja napaka je nasilno posploševanje, za strokovno nevtralnost besedila je priporočljivo izpustiti besedi že in šele, avtor odsvetuje nekomentirano rabo vrednostnih izrazov (celo, samo itd.), saj izražajo piščevo mnenje

• manierizem – stavki naj bi se v besedilu lepo vezali drug na drugega in delali besedilo kompaktno, držati se moramo izraznih standardov, ki jih narekuje izbrani strokovni žanr

• slogovna ubornost – je pretirano ponavljanje posameznih izrazov, kar se lahko zgodi pri povzemanju strokovnih del, uporaba mašil je zelo moteča

• pristranskost – je pisanje, pri katerem se izpostavi piščevo vrednotenje in presojanje, ki se ravna po osebnih nagnjenjih in interesih, takemu pisanju pa se je mogoče izogniti z avtorskim sodelovanjem

• terminologizacija – je uporaba izraza, ki je v svojem osnovnem pomenu del splošne rabe, za poimenovanje strokovnega, imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, problem je v nasilni terminologizaciji izrazov

• spol in število – moški spol naj bi bil po statusu nevtralen, vendar je feminizem povzročil spremembe, ki naj bi s časoma pripeljale k temu, da bi tudi ženski spol dobil status nevtralnega spola, temu se lahko včasih izognemo z izbiro množine ali pretvorbo v sedanjik

• mentalno brambovstvo in servilnost – razmerje med domačim in tujim, večja zavzetost za lokalno, domače, regionalno v strokah, kot je slovenistika, servilnost je druga skrajnost slovenske literarne vede

• govorna prezentacija – standardni način prezentacije strokovnih informacij je objavljanje (npr. radio, televizija, splet), tokrat govora z zaključeno publiko (npr. predavanje v razredu, javno predavanje), retorika javnega nastopanja, govorčeva naklonjenost temi in njegova pripravljenost močno vplivajo na celotno predavanje

• prosojnice – v veliko pomoč pri povzemanju sestavljenega besedila, oporne točke prispevajo k temu, da govorec ne zaide na stranske teme in da pripelje predavanje do konca v predvidenem času, prezentacijski programi imajo tudi slabe plati

• vizualizacija – prosojnice so vizualizacija govorjenega, besedilo na spletu slikovitejše in bolj barvito od natisnjenega besedila, pedagoški in popularizacijski interes

• fotografije – danes premik k slikovnem sporočanju, v preteklosti zapostavljenost vizualnega mišljenja (posledica so težave s samoutemeljevanjem umetnosti in arhitekture), razvoj fotografije je povzročila digitalizacija, avtorstvo fotografij strogo individualno za razliko od besedilnega, fotografiji najbolj naklonjena publicistika (žanr reportaže)

• licenciranje fotografij – ustreznost slovenski zakonodaji, zakoni prepovedujejo objavo fotografij določenih strok, na Wikipedijo objavljamo le povezavo na fotografije, ki so sicer objavljene drugje, problem z diletantizmom, vandalizmom in pismouštvom

• fotografiranje kulturne dediščine - Zakonu o varstvu kulturne dediščine za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika

• nalaganje na wikije - nalaganje fotografij dogaja na Zbirki, kjer je treba izpolniti obrazec, slabo dokumentiranje administratorji označijo s predlogo »ovl«

• infografika – je informacijska grafika in je oblika vizualizacije podatkov (izkoristi sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev v kompleksnih podatkovnih nizih), prostodostopna računalniška orodja, osnovna spretnost elektronsko pismenih je postavljanje fotografij in njihovo obdelovanje, predstaviti veliko količino podatkov na preprost in pregleden način

• tabele – podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami, za oblikovanje tabel obstaja tudi posebna vrsta računalniškega programa, več podatkov na to temo najdemo v Praktičnem spisovniku

• grafikoni – za razumevanje potrebna legenda, vid prinaša največ informacij, več klasifikacij grafičnih predstavitev podatkov (grafikon, diagram, kartogram, piktogram itd)

• zemljevid – uporaba literarnih slojev na javnem spletišču Geopedija (vsebuje literarne spomenike, zgodovinske romanopisce in njihove rojstne podatke

• besedni oblak – omrežni orodji Wordle in Voyant tools na zaslon izrišeta besedni oblak teksta, ki je v obdelavi, s tem, da Voyant tools ob oblaku besed doda še klitike

6 Iskanje

• iskanje – pomembna dejavnost, pri kateri nam pomaga računalnik, razvoj iskalnikov je povezan s strmim naraščanjem števila informacij, identifikaciji knjižnih objav je namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI, tudi Wikimedijina spletišča si pomagajo z identifikacijskimi oznakami

• številka UDK – je univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje (npr. filozofija, teologija, matematika), Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, poznamo več različni klasifikacij, enciklopedične klasifikacije so bolj v javni zavesti in znanosti delijo na dve področji, družbene vede in naravoslovje, evropska kvalifikacija našteva literarnovedna področja (dramatika, uganke itd.)

• DOI – standard za označevanje spletnih objav, prispeva k lažjemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti, pridobitev registracijske kode DOI poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL (spletni naslov, ki se pogosto spreminja) med metapodatki, do takšnega dokumenta lahko dostopa kdorkoli in to zastonj

• COBISS – številka za identifikacijo publikacij, z njo je opremljena vsaka registrirana objava ne glede na medij, klik na številko COBISS na wikijih bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji

• podatki in podatkovne zbirke – iz SSKJ lahko razberemo, da je podatek »dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša«, v množini in s pridevnikom (npr. biografski podatki, demografski podatki, statistični podatki) pa »določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati«, nekateri govorijo o izrazu zajemek, zajemki ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi (se vpisujejo, zbirajo, preverjajo itd.), gre za pojem iz znanstvenega sveta, zlasti v zvezi z računalniško obdelavo, poznamo informacije dveh vrst: dokumente (besedilo) in podatke (računalniški dokument), popisi knjig Tarasa Kermaunerja

• seznami – ena izmed možnosti za členitev besedila, osnovni obliki sta oštevilčen in neoštevilčen seznam, na Wikipediji kot izhodišče za naštevanje slovenskih pesnikov in pisateljev, literarnih zgodovinarjev itd.

7 Digitalna humanistika

•digitalna humanistika – je računalniška obdelava humanističnih podatkov, širše predmetno področje, kamor spada tudi Nova pisarija, znotraj digitalne humanistike  podpodročje empirične literarne vede, znotraj jezikoslovnega segmenta  podpodročje računalniškega jezikoslovja

• seznam raziskovalnih dejavnosti raziskave – zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti

• digitalna humanistika - segment empirične znanosti, temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk, več v Praktičnem spisovniku

• slovenska digitalna humanistika – v tretji fazi, neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov (pisanje gesel v Wikipedijo, geolociranje literarnih in drugih kulturnih faktov na Geopediji)

• empirične metode – znanstvene metode, empiričen je tak, da pridobi podatke z opazovanjem ali eksperimentom (v humanistiki le opazovanje), sem spada pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov in preverljivost meritev

• javno dostopne – samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju, Cobiss je prvi večji slovenski humanistični projekt, ki temelji na podatkovni zbirki ter spada v bibliografijo

• programi - večina programov združuje več funkcionalnosti

• računalniško jezikoslovje – uporaba računalnika v jezikoslovju se med drugim posveča leposlovju, za literarno vedo je zainteresirana, kadar se ukvarja z iskanjem po leposlovju, povzemanju zgodb, analizo bralčevih čustvenih odzivov itd.

• orodja in korpusi – po večini v prostem dostopu

NEZNANE BESEDE

A

analfabet - nepismena oseba

L

ludisti - ljudje, ki so nezaupljivi do naprednih služb, ludizem prav tako v grščini pomeni igra in je ludist lahko igralec

T

topografski zemljevid - zemljevid, ki z dogovorjenimi znaki prikazuje površje Zemlje (in objekte na njem)