Loti kosir

Domača naloga

1. Domača naloga (Korektura podlistka) 8. 10. 2021

2. Domača naloga (Utopija ljudstva) 15. 10. 2021

3. Domača naloga (Popravljalci sveta) 22. 10. 2021

V govoru se mi je najbolj vtisnil v spomin Hladnikov uvod v predavanje. In sicer, da ljudje zaradi velikega števila pripadnikov na našem planetu enostavno ne moremo prek tega kot pa da kategoriziramo posameznike v različne skupine. Naj si bo to starost, spol, barva kože in podobno. Kot študentka, ki študira slovenistiko, pa sem bila odločno postavljena pred še eno delitev, ki mi je res dala nekaj za misliti. In sicer pogled, da svet lahko razdelimo na tiste, ki vse kar v življenju samoumevno pride vzamejo tako kot je in temu ne posvečajo prevelike pozornosti, in pa na tiste, kn na svet in dane okoliščine gledajo bolj kritično in niso zadovoljni z vsako dano stvarjo. Le taki strmijo k temu, da bi svet izboljšali, ga spremenili na bolje. Da se še bolj specificiram, se najbolj lahko poistovetim oz. strinjam z dejstvom, da imamo to moč v rokah, da svet spremenimo na KULTURNEM področju. Menim, da je le-ta trditev danes v svetu čisto zanemarjena, ima premalo vrednosti in jo ne poudarjamo dosti.

Še kako se zavedam, da je Slovenija še daleč od tega, da bi bila kulturno razvita država. S tem merim na oblasti, ki dajejo prednost res čisto vsemu, šele na kocu pa pride na vrsto stvar, ki je najpomembnejša za razvoj našega naroda, razvoj Slovencev kot ljudi. Ne, to ni koliko orožja ima država. Ne to ni višina našega BDP-ja. To je kultura in samo ta je resnično pomembna za tako obstoj kot razvoj naroda.

Žal (ali pa morda na srečo) smo tako spoznali, da moramo stvari v roke vzeti sami. Tako se je rodila briljantna stvar, ki omogoča razvoj znanja in s tem kulture, za podporo pa si je vzela nekaj na čemer danes temelji današnja družba-digitalizacija. To je sistem Wikipedije. Končno sistem, kjer se znanje ne le jemlje in kategorizira za samoumevno, ampak se ga lahko tudi prispeva, ureja, ...

Dejavnik, zaradi katerega mislim, da je Wikipedija res pomemben korak k razvoju boljše družbe, je da ni omejena na glede na to, kdo lahko objavlja. Objavlja, ureja, spreminja lahko čisto vsak. To prinese občutek pripadnosti in povezanosti in hkrati pomembnosti, da smo naredili nekaj dobrega za razvoj našega jezika, stem za razvoj kulture in s tem za razvoj našega naroda.

4. Domača naloga (Slavistišna revija) 29. 10. 2021

Podarjena mi je bila 2. številka 64. letnika revije od aprila do junija 2016. Vsebuje razprave devetih avtorjev, ki se razlikujejo od odvisnikov, dvojine osebnih zaimkov, sklonov, frazemov in lirskih subjektov. Namenjena je nekdanjima urednikoma, akademikoma Francu Zadravcu in Borisu Paternuju ob njunih 90-letnicah. Poleg razprav sta predstavljena še 16. mednarodni slavistični kongres v Beogradu iz leta 2018 in pa Karierni dan slavistov in slovensitov iz leta 2016. Vsi članki so strokovni, kar je razvidno po vključenem znanstvenem aparatu.

5. Domača naloga (Članek iz Slavistične revije) 5. 11. 2021

Varja Balžalorsky Antić: Bahtin in Durcot v vidiku rekonceptualizacije lirskega subjekta (156-180)

Članek v prvem delu obravnava Bahtinove teze o monološkosti poezije, v drugem delu pa obravnava Ducorta in in njegov pogled na Bahtinovo večglasje in teorijo diskurza. Glavna tema se vrti okrog rekonstrukcije koncepta lirskega subjekta. Več avtorjev je skozi čas imelo svoje teorije in poimenovanja vendar pride se do zaključka, da ima vsak jezik v resnici dve plati in da moramo zaradi tega lirski subjekt razmeti iz dveh vidikov. In sicer iz "teoretizacije izjavljanja" (Antić 2016: 156-180) in pa v sprva večglasen koncept, kise razvije v "čisto lingvistiko" (Antić 2016: 156-180). V nadaljevanju se članek razširi v branje Bahtinovih tez o poeziji kateremu v podrobnem opisu sledi še Ducrotova večglasna teorija izjavljanja. Na koncu se obe tezi še prepleteta. Ugotovimo to, da vse teorije lirskega subjekta povezuje mesto govorca, katerega govor ni posredovan prek nobenega drugega lika v zgodbi. Bolj pa se lahko poglobimo v konceptu gledališča kjer se doda še "artikulacijsko žarišče subjekta v govoru" (Antić 2016: 156-180). Avtorica članka je Varja Balžalorsky Antić, ki kot asistentka poučuje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

6. Domača naloga (Opis literarnega zgodovinarja) 12. 11. 2021

Niko Košir

Niko Košir je bil med drugimi prevajalec španske književnosti na Slovenskem. Za to je celo dobil nagradi za prevod Don Kihota in epa z naslovom Pesem o Cidu. Na Filozofski fakulteti je poučeval italijansko književnost, tam pa je tudi sam diplomiral iz romanistike. Prav tako je bil urednik časopisa Slovenski poročevalec in učil na gimnaziji v Stični. Napisal je mnogo esejev o italijanskih književnikih in izdal monografijo z naslovom France Prešeren. Pisal je tudi leposlovna dela v psihološko realističnem duhu. Med njegovimi zadnjimi deli je izšla knjiga V znamenju strelca, njegovi dnevniški zapisi pa so tri leta pred njegovo smrtjo izšli v Knjižni zadrugi.

7. Domača naloga (Literarni spomenik) 19. 11. 2021

Začetek upora (Mojstrana)

Spomenik v obliki plošče na fasadi hiše obeležuje, za "naše" kraje zelo pomemben dogodek. Za časa druge svetovne vojne je bila Mojstrana, kot tako mnogo drugih krajev okupirana s strani nemške vojske. Na mestu, kjer stoji spomenik, so se 16. decembra leta 1941 zbrali pogumni vojaki, partizani iz Dovjega, Mojstrane, Radovne, Belce in bližnjih krajev in napadli nemško zasedo. Pot tem dogodku, se je bila nemška vojska prisiljena umakniti. Da pa ta dogodek ne bi nikdar zatonil v pozabo, se tako imenuje tudi Osnovna šola v Mojstrani in sicer Osnovna šola 16. decembra Mojstrana. Na dan šole se tako lahko domačini udeležimo proslave, ki opeva prav ta dan.

8. Domača naloga (Lektura članka) 26. 11. 2021

Konopljino olje

Prišla sem približno skozi polovico besedila. Popravila sem predvsem par vejic in presledkov za vejicami. Nekaj stavkov je imelo zamenjan vrstni red besed, kar veliko pa je bilo ponavljanja besed, za to sem nekatere zamenjala s sopomenkami ali zaimki.

9. Domača naloga (Izbira objekta iz Registra kulturne dediščine, ki še nima slike)

Izbrala sem hišo na Dovjem z naslovom Dovje 17 v občini Kranjska Gora. V registru kulturne dediščine je bil to v mojem domačem kraju edini zadetek, ki še ni vseboval slike.

10. Domača naloga (Dodajanja slike h gradivu iz prejšnje naloge)

Slikovno gradivo objavljeno na Wikipedia Commons

11. Domača naloga (Obvestilo Slovlit, razposlano na moj rojstni dan)

Avtor sporočila je Miro Mihevc, ki pod naslovom Kakovost univerze sporoča, da so na strani Ljubljanske univerze vprašanja o skrbi za kakovost univerze in povezave na ljudi, ki so za to zadolženi. Sporočilo je bilo objavljeno petega februarja 2002, kar pa je štiri dni pred mojim rojstnim dnevom.

Študij Nove pisarije

Seznam neznanih besed

Interpolacija: vrivanje v citat ali besedilo (oznčeno z oglatimi oklepaji)
Elipsa: izpuščanje pri citatih
http: Hyper Text Transfer Protocol (prenos informacij na spletu)
TAB: tabulator
ALT: izmenjalka
INSERT: vrivalka
SHIFT: dvigalka
BACK SPACE: vračalka
CTRL: krmilka
ENTER: vnašalka

Kolofon: element publikacije
Konstelacija: razporeditev
Nepotizem: dajanje služb sorodnikom
Valenca: psihološka vrednost
Korifeja: veličina
Tavtologija: istorečje
Arbitaren: poljuben
Grefomanija: obsedenost s pisanjem
Eklatanten: jasen, prepričljiv
Diletantizem: nestrokovno opravljanje dela
Revdiranje: brisanje
Analfabetizem: nepismenost
Copyright: avtorske pravice
Inkunabula: knjiga natisnjena pred letom 1500
Wikipedia: spletna enciklopedija, ki jo pišejo uporabniki
Sinopsis: izvleček, ki napove temo obravnave
Rezime: povzetek
Vadenekum: priročnik (npr. Praktični spisovnik)
Kodeks: predhodnjik knjige (na platnice vezan pergament)
Promocija: podaritev avtorskega dela

Seznam kratic

ND: brez predelav (delo se lahko razširja, ni pa dovoljena predelava; Wikipedija tega ne sprejema)
NC: nekomercionalno (delo se lahko razširja za nekomercionalni namen; Wikipedija tega ne sprejema)
SA: deljenje pod istimi pogoji (delo se lahko razširja le pod licenco enako originalni)
BY: priznanje avtorstva (delo se lahko kopira, če se navede avtorja)
CC: Creative Commons (ustvarjalna gmajna, ki omogoča dostopnost avtorskih del, njihove legalne uporabe, razpoložljivosti in deljivosti)

SBL: Slovenski biografski leksikon
DIO: daigitalni identifikator objekta
SSJLK: seminar slovenske jezikovne literature in kulture
PK: društvo za primerjalno književnost
ZRC SAZU: Znanstveno raziskovaljni center Slovenska akademija znanosti in umetnosti
SDS: Slavistično društvo Slovenije
DSPP: Društvo slovenskih pesnikov in pisateljev
SBD: Slovensko bralno društvo
dLib: prostor na spletu s slovensko literaturo
CIP: Catalouging in publication
ISBN: International standard book number
UDK: univerzalna decimalna klasifikacija