Lan Slavinec

Uvod

Nova pisarija: priročnik namenjen standardizaciji strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti itd.
Pismenost: (po Vodniku) slovnica oz. (po Pleteršniku) znanje branja in pisanja oz. (po sodobnem pomenu) znanje in poznavanje sploh česa npr. digitalna pismenost, informacijska pismenost, medijska pismenost, funkcionalna pismenost, bralna pismenost, kulturna pismenost, politična pismenost itd.

Nova pisarija kot priročnik:

Predhodnik: Praktični spisovnik (6 natisov; 1990-2002)
konstantne dopolnitve so povezane z digitalnim prehodom
povezana z novimi mediji, vendar vselej ohranja tesnejšo navezavo na tradicionalne obl. pismenosti
ukvarja se z besedilom na zaslonu (tudi sliko)

Namen Nove pisarije:

gojenje skupinskega avtorstva
aktivno in kritično popravljanje in dopolnjevanje s strani uporabnikov
odpira prostor samorefleksije
ponuja alternativo ustaljenim vzorcem obnašanja v kulturi natisnjene knjige

Vrste/načini dopolnjevanja Nove pisarije: 1. Neposredni posegi 2. Vpogled v historiat nastajanja 3. Princip sprotnega nastajanja 4. Eksperiment z genezo besedila/z medijem

Kam z avtorjem

Avtor: Miran Hladnik (nujno za tisk)
avtorstvo je dokumentirano v historiatu Nove pisarije
vsak popravek in vsaka dopolnitev je zabeležena, pri čemer je razviden tudi avtor in čas popravka/dopolnitve
obstaja tveganje vandalizma in kraje izdelka
vera v solidarno in konstruktivno soustvarjanje ter adaptacijo izdelka

Prešernova Nova pisarija

Naslov 'Nova pisarija' se nanaša na Prešernovo satirično pesnitev 'Kranjska pisarija' kasneje 'Nova pisarija', izdano v zbirki Poezije v Kranjski čbelici, s katero je karikiral ideal ljudskega in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. Prešeren je s pesnitvijo ironiziral nasprotnike svoje poetike (npr. Kopitar, Metelko, Ravnikar, Pauška). Čas nastanka pesmi pa prav tako sovpada z obdobjem nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja primerljivega z današnjim.

Pismenost

Pismenost: obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo.

Razvoj, in spremembe pogledov na pismenost:

Nekoč: stvar ožje elite > Danes: splošna nuja vsega prebivalstva
Nekoč: ročno pisanje > Danes: tipkanje in tiskanje
spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami

- dvojna sposobnost: sprejemanja in razumevanja zapisanega ter tvorjenja in posredovanja - komunikacijska enosmernost > pasivizacija in medijska manipulacija sprejemnikov > interaktivnost - brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave ali občevalnike - interno publiciranje

Namen pismenosti: - obvladovanje več sporazumevalnih kodov - sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah - pismenost danes določa obnašanje velike večine

Informacijska družba

Informacijska/digitalna/računalniška družba: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society).

Slovarček

(lat. Vademekum): priročnik, vodič
Večpredstavnost (angl. multimedia): prikaz besedila s kratkim videoposnetkom, sliko in zvokom.
Utilitarno: pretirano poudarja praktično uporabnost, koristnost.
Monografija: znanstveno delo
Kolofon: podatki o avtorstvu, založniku, tisku
Vnašalka: (enter)
Vračalka: (delete)
Distributirane: porazdeljena (med mnoge)

Domače naloge

1. domača naloga: Korektura podlistkov

Miran Jarc: Gašperček na Babilonskem stolpu

2. domača naloga: Slavistična revija

Slavistična revija že sedemdeseto leto uspešno ohranja tradicijo ohranjanja, združevanja, razširjanja in prenašanja raznovrstnega znanja na področju jezika in literature med slavisti, slovenisti, komparativisti itd. S svojim konstantnim in vztrajnim izdajanjem omogoča neprestani diskurz o raznovrstnih tematikah in literarnih tokovih, ki prežemajo sodobne literarne čase. V njej lahko najdemo najrazličnejše strokovne in razmišljujoče prispevke profesorjev kot tudi študentov in strokovnjakov izven Filozofske fakultete. Dve številki že imam in včasih kaj preberem o določenih temah, ki se mi zdijo posebej zanimive.

3. domača naloga: Nacija-Kultura

Nacija- Kultura je projekt, ki sta ga po 22ih letih (od Prešernove dvestote obletnice rojstva) obudila Vuk Ćosić in minister za kulturo Vasko Simoniti. Projekt s pomočjo umetne inteligence analizira tvite na družbenem omrežju Twitter in jih obdela tako, da iz njih nastane sonet, ki je nato objavljen kot komentar pod originalnim tvitom. Tarča teh sonetotvornih botov so predvsem politične osebnosti in institucije (npr. Janez Janša, Aleš Hojs, Vlada republike Slovenije ...), ki naj bi predstavljali zgled družbene omike ter kulturne artikulacije in vedenja v javnosti, a so kot kaže navkljub temu prav ti žarišča ljudskega hujskaštva, sovražnega govora, nestrpnosti itd.

Morda kdo ima (in pri tem čisto upravičeno) pomisleke ob tem, da umetna inteligenca soustvarja podobo slovenske umetnostne scene, vendar menim, da je pomembno, da znamo ločiti med robotsko ustvarjeno poezijo in človeško umetnostjo, ki izvira iz posameznikove lastne umetniške, estetske in duhovne nadarjenosti ter ji daje poseben nivo inovativnosti in ustvarjalnosti, ki je umetna inteligenca nikoli ne bo imela. Sam vidim projekt kot zelo inovativen in posmehljiv način ustvarjanje umetnosti iz sovražnega govora. Menim, da zna biti tudi odličen način obujanja nekega smisla samozavednosti v smislu, da drži ogledalo pred človekom, da bo morda pa le premislil in okleval pred objavo takšne ali drugačne oblike sovražnega govora, žaljivih komentarjev itd. ter s tem morda tudi doprinese k zmanjšanju pojavnosti le-tega v medijih.

4. domača naloga: Ob Trubarjevem jubileju

Trubarjevo literarno ustvarjanje je prelomno obdobje slovenske zgodovine. En majhen milijonski narod, ki se zaradi svojega regionalnega deželno omejenega videnja svoje bivanjskosti v tem svetu sploh ni zavedal lastne nacionalnosti, je dobil svoje prve knjige. Usoda slovenstva je bila v rokah pičlih nekaj izobražencev, ki so navkljub vsem pritiskom in navzlic svoje maloštevilnosti uspeli povzdigniti slovenski jezik na raven razvitega in naprednega jezika, ki se je sposoben postaviti ob bok drugim svetovnim jezikom ter je navsezadnje sposoben tudi lastne kulturne in literarne stvaritve, kakor smo kasneje tudi dokazali. Trubar ni le rešil našega jezika, rešil je tudi našo narodnost in pripadnost, naš sam bit, obstoj, identiteto - vse kar smo zdaj, ne bi bili brez Trubarja in njegovih rojakov. Zato si torej vzamimo ta jubilej kot priložnost, da podamo svoj poklon temu starčku, ki je s svojo gorečno narodnostjo rešil naše slovenstvo in omogočil njegov obstoj in razvoj vekomaj.

5. domača naloga: Popravljalci sveta

Zanimivo je kako hitro in dinamično se sodobni moderni svet spreminja. Dvomim, da si je Prešeren, kakor imeniten pesnik in mislec je že bil, predstavljal, da bo na svetu kdaj obstajala tako obširna baza podatkov in zakladnica znanja kot je Wikipedija, preko katere lahko vsakdo (če seveda ima pametno napravo) kjerkoli že pa če je dostopa in bere njegove imenitne pesniške stvaritve, ki so si jih ljudje še nedavno mogli skrivaj prepisovati na papir. Prešeren si je kot življenjski cilj zadal vsestranski narodni in kulturni preporod Slovencev - tudi on je torej bil popravljalec sveta! Pravzaprav je vsak posameznik na nek svoj način popravljalec sveta - vsako človeško življenje pusti svoj pečat na tem svetu. Wikispletišča za nas sloveniste, kakor tudi za vse željne posameznike predstavlja medij, skozi katerega lahko s skupnimi močmi - torej medsebojnim sodelovanjem soustvarjamo in upodabljamo model slovenskega literarnega zgodovinskega in sodobnega življenja ter s tem zagotavljamo, da se slovenska literarna in kulturna tradicija digitalno ohranja, razvija, bogati in prenaša naprej ter s tem znanjem bogati tudi prihodnje generacije ponosnih slovenskih popravljalcev sveta!

6. domača naloga: Geopedija

Za Geopedijo še nisem prej slišal, sedaj sem jo prvič uporabljal. Zelo zanimiva in interaktivna stvar, sicer pa vsekakor ne prikazuje vseh slovenskih literatov; presenetilo me je recimo, da na zemljevidu nisem našel Štefana Küharja - bistvenega akterja narodnega in kulturnega obstoja mojega rodnega Prekmurja, na drugi strani pa sem spet našel veliko literatov, za katere še sploh nisem slišal in ki še nimajo svojega kotička v naši wikipedijski zakladnici informacij in znanja. Spodaj so navedeni nekateri prekmurski literati, ki so se na Geopediji prikazali v bližini mojih domačih Beltincev.

Franček Rudolf - Lipovci; pesnik, urednik, politik; link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran%C4%8Dek_Rudolf
Milan Vincetič - Murska Sobota; pesnik, pisatelj, profesor; link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Milan_Vinceti%C4%8D
Miško Kranjec - Velika Polana; pisatelj, novinar, urednik; link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi%C5%A1ko_Kranjec
Jože Olaj - Krog; pesnik, prevajalec, humorist; link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Olaj
Janoš Kardoš - Noršinci; duhovnik, pisatelj, prevajalec; link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jano%C5%A1_Kardo%C5%A1

7. domača naloga: Popravljanje wikipedijskega članka

8. domača naloga: Register kulturne dediščine (RKD): Rousova kapela v Beltincih

Rousova kapela je bila zgrajena v prvi tretjini 20. stoletja. Oblikovana je bila v neoromanskem slogu, kar dokazujejo arkadni venci. Zvonik s koničasto streho je na čelni strani pomaknjen nekoliko izven vhodne fasade. V zvoniku je 120 kg težak zvon, narejen v Ljubljani. V kapeli je proščenje vsako prvo nedeljo v oktobru. Kapela stoji na južni strani križišča Beltinci - Turnišče (Wikipedija: 5. 1. 2022).

Rousova Kapela v Beltincih

9. domača naloga: Wikimedijine zbirke kulturne dediščine

Rousova kapela v Beltincih