Ktrcek

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
• pismenost je nekoč pomenila slovnico
• dandanes pismenost pomeni 'znanje branja in pisanja'
• Wikimedijina spletišča so večinoma namenjena gojenju skupinskega avtorstva
• Wikiknjige so 'zmeraj rastoče'

Kam z avtorjem?

• izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu je lahko nevarno
• problem pri tej knjigi je tudi datum izdaje, saj se knjiga ves čas posodablja
• Wikiknjige imajo drugačne lastnosti od tradicionalnih tiskanih knjig

Prešernova Nova pisarija

• knjiga ima enak naslov kot Prešernova satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika
• pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov)
• gre za pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
• s pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral svoje nasprotnike (Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Jurija Pauška)

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• z uvedbo obveznega šolanja v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začenjala postajati nuja za vsakega posameznika
• pismenost določa prag civiliziranosti
• pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• pojmujemo več vrst pismenosti (glasbena, kartografska, urbana, ...)
• samoumevna in obvezna je le splošna pismenost
• vsakdanja sporočilo danes največkrat tipkamo
• pojem pismenosti se spreminja
• delež moških piscev blogov je enak ženskemu
• visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti
• objavljanje se ponavadi začne šele po diplomi
• delež aktivno pišočih prebivalcev je okoli 4 odstoten

Informacijska družba

• nadomešča starejšo industrijsko družbo
• uporaba tiskane knjige se umika

Wikiji

• Wiki spletišče je popularno zaradi dostopnosti, voluntarizma, kooperativnosti in tesnejši stik z realnostjo
• Wikiji so žargonski izraz za Wikipedijo in sestrska spletišča
• so neprofitni
• slovenščina je na lestvici jezikov na Wikipediji na 40. mestu
• leta 1584 je bila slovenščina 11. jezik v katerega je bilo prevedeno Sveto pismo
• na Wikipediji je 290 jezikov
• aktivnih uporabnikov Wikipedije je okoli 500, najbolj pridnih 20 prispeva 83% vnosov
• objave na Wikipediji so zaščitene z licenco cc, ki zahteva priznanje avtorstva
• kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing)
• nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov
• Wikipedija je dobra alternativa drugim virom

Wikiji in šola

• Wikipedija je zelo uporabna v šolah
• nekateri študenti neradi sodelujejo pri pisanje na Wikispletišče zaradi tujih posegov in spremljanja svojega izdelka
• 'vandalizem' na Wikijih se da hitro odpraviti

Avtor

• literarna zgodovina je bila do 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju
• naslednja generacija je pozornost usmerila od avtorja k besedilu

Motivacija za pisanje

• etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev
• obstaja tudi obsesija s pisanjem (skribomanija, grafomanija)
• pri leposlovju je večji poudarek na načinu pisanja
• bralci leposlovja so načelno iz vseh generacij, poklicnih, nazorskih, karakternih in izobrazbenih profilov
• Nemci so si za literaturo, ki jo razume le ozek krog strokovnjakov, izmislili izraz Literatenliteratur, ki ima slabšalen pomen
• pisanje z mislijo na splošno kulturno publiko je s stališča »visoke kulture« nekaj slabega
• pisatelji bi morali pisati literaturo, ki jo lahko razume večina, saj je v nasprotnem primeru to nespoštljivo in žaljivo do bralcev
• v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko
• znanstvene objave so objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• strokovne objave so objave, ki znanstvena spoznanja prenesejo k širši publiki in jih popularizirajo
• objave v dnevnih časopisih, revijah in v blogih avtorjev brez strokovnih referenc so publicistična besedila

Izbira jezika

• to poglavje govori o jeziku znanstvenih objav
• v angleščini bomo pisali, ko bomo pisali za globalno javnost
• v slovenščini bomo pisali, ko bomo pisali za domačo publiko
• strah pred tem, da bi se slovenistična znanost dogajala v angleščini, je pretiran
• Slavistična revija je objavljala tujejezične povzetke že od 1950 dalje
• slovenska dela premalo prevajamo v angleščino in jih promoviramo
• razloge za neenakopravno udeležbo jezikov v svetu je Domenico Fiormonte pripisal jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih akterjev

Slovarček

A

• analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

• inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost
• inténca -e ž (ẹ̑) knjiž. redko težnja, nagnjenje, usmerjenost

J

K

L

M

N

O

P

• paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer
• postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost // 2. predpostavka, izhodišče

R

• repozitórij -a m. (ọ́) prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek

S

• sképsa -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
• srénja -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi // 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani // 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š

T

U

• uzurpácija -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev

V

Z

Ž