O Slavistični reviji

uredi

Menim, da je Slavistična revija izjemno poučna in bi jo v nekaterih strokah lahko uporabljali celo kot gradivo oziroma literaturo, čeprav govorim o člankih kateri sicer vsebujejo veliko subjektivnega mišlnjenja, ki pa je po drugi strani okrepljeno z preverjenimi podatki. Vsebuje veliko člankov na temo bibliografije (npr. Jezikoslovec Stane Suhadolnik, Bibliografija Toneta Pretnarja, Bibliografija Jožeta Pogačnika ob šestdesetletnici, itd.), književnosti (npr. Književnost slovenske moderne v evropskem kontekstu, Pojem književne tradicije v znanosti o književnosti, Koga zanima slovenska književnost?, itd.) in slovnice (npr. Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti), pa še seveda mnoge druge, ki so za študij slovenistike in tudi za slavistične programe zelo pomembne.

Članek, ki sem ga prebrala ('DANES' IN 'JUTRI' V POROČEVALSKIH BESEDILIH, Tomo Korošec) me je dobesedno "prisilil" v razmislek in bolj poglobljeno razmišljanje. Kot je razvidno iz naslova, članek govori o času in njegovi uporabi v medijih. V članku je omenjenih tudi nekaj definicij časa, avtorju pa se zdi najbolj smiselna slovarska razlaga "(kot je npr. bergsonovska v SSKJ I)", ki čas opredeli kot neomejeno trajanje.

--Kristan (pogovor) 16:04, 8. november 2014 (CET)

Literarnovedni dogodek

uredi

Mladi literati Franceti in Urške

uredi

Kot Slovenj Gradčanka bom omenila festival, katerega finalni del se odvija v mojem kraju, ki se je seveda odvijal tudi letos, a se ga nažalost nisem mogla udeležiti. Govorim o Festivalu mlade literature Urška, ki se je letos odvijal 17. oktobra 2014, v Kulturnem domu Slovenj Gradec, končal pa se je z literarno delavnico Poezija in čakanje, ki jo je v Knjižnici Ksaverja Meška vodil Zoran Pevec en dan kasneje. Osrednja prireditev nosi naslov “Skleklam svoj jezik”. Besedila finalistov so interpretirali dijaki Gimnazije Slovenj Gradec v režiji Drage Ropič.

Namen festivala je združevanje in druženje mladih, novih in pa tudi že obstoječih se ustvarjalcev, ki pišejo prozo v slovenskem jeziku.

Vir •Festival mlade literature Urška, Slovenj Gradec; Pred vrati je že trinajsti festival mlade literature Urška. Knjigarna bukla; 17. 10. 2014. [1]

--Kristan (pogovor) 16:04, 8. november 2014 (CET)

Literarno druženje z Majo Haderlap

uredi

Literarni večer s cenjeno koroško pisateljico in pesnico, avtorico treh pesniških zbirk in nagrajevanega romana Angel pozabe, ki ga bo vodila Tjaša Koprivec, je potekal v petek, 14.11.2014 v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana.
--Kristan123 (pogovor) 18:17, 24. november 2014 (CET)

V 88. letu starosti je umrl jezikoslovec Jože Toporišič

uredi

Decembra letos, smo se poslovili od enega najbolj znanih in plodnih jezikoslovcev, ki je dobil več nagrad, med drugim tudi državno odlikovanje srebrni častni znak svobode. --Kristan123 (pogovor) 19:24, 10. december 2014 (CET)

Nova pisarija

uredi

Med branjem Nove pisarije mi je kaj hitro v oči padel podnaslov Vaje v pisanju. Ker mi spletno pisanje včasih dela kar veliko težavo sem združila prijetno s koristnim in razširila svoje obzorje z res natančnim branjem. Zakaj sem prej omenila prijetno s koristnim? Ja, zato ker je bilo besedilo res zanimivo in vredno branja, pa tudi zato ker je poučno.
Menim, da ni pretežko presoditi ali je prav, da majhen otrok uporablja tehnologijo preden se dejansko nauči jezika in njegove pisave? Ker gre za retorično vprašanje se z odgovorom sploh nebom ubadala. Vredno je omeniti le to, da z prehitro uporabo tablic in računalnikov starši zatirajo otrokovo domišlijo in ustvarjalnost in, da je pač edina dobra plat tega to, da otrok osvoji tipalne izkušnje. Kot je napisano v besedilu je pisanje veščina, ki se jo je potrebno naučiti in dobro bi bilo, da se jo prvo naučimo na listu papirja z nešteto ponovitvami.
Dobra stran računalnikov pa je bolj hitro pisanje, popravljanje in urejanje besedila. V mojem primeru bi brez tehnologije, ki je skoraj vsem na dosegu roke, porabila nezavidljivo količino papirja.
--Kristan (pogovor) 23:10, 13. november 2014 (CET)

WikiProjekt Romani/Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika

uredi


I - Glasovna podoba slovenskega knjižnega jezika (in moščanskega govora)

  • Pretres glasovja tradicionalne slovnice (str. 7)
  • Problemi slovenskega knjižnega jezika (str. 14)
  • Sistemske premene soglasnikov v knjižnem govoru (str. 21)
  • Soglasniški sklopi slovenskega knjižnega jezika (str. 30)
  • Premenilni soglasniški sklopi slvenskega knjižnega jezika (str. 43)
  • Glasovje slovenskega pravopisa 1962 (str. 48)
  • Polglasnik v slovenskem knjižnem jeziku (str. 69)
  • Ankete za določitev kolikosti in kakovosti naglašenega samoglasnika (str. 74)
  • Stališča k trem odprtim pravorečnim vprašanjem (str. 83)
  • Kolikost obrazil -oč in -eč (str. 85)
  • Predviljivost razvrstitve glasov ter samoglasniške kolikosti in kakovosti (str. 88)
  • Glasoslovje Slovarja slovenskega knjižnega jezika I. (str. 104)
  • Glasovna vrednost črk (str. 117)
  • Samoglasniški formanti slovenskega knjižnega jezika (str. 122)
  • Vokalizem moščanskega govora v bržiškem Posavju (str. 141)
  • Prevzete glasovne prvine slovenskega knjižnega jezika (str. 164)
  • Stilna vrednost glasovnih variant slovenskega knjižnega jezika (str. 173)


II - Naglasna podoba slovenskega knjižnega jezika

  • Pretres naglasa tradicionalne slovenske slovnice (str. 181)
  • O naglasu v slovnicah slovenskega jezika (str. 184)
  • Glagolski naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika (str. 186)
  • Naglas glagolnika (str. 196)
  • Naglas namenilnika (str. 198)
  • Naglas pogovornega nedoločnika (str. 201)
  • Naglasnost predlogov, veznikov in prislovov (str. 204)
  • Naglaševanje v Slovenskem pravopisu 1962 (str. 206)
  • O eno- in večnaglasnosti nekaterih besednih kategorij (str. 211)
  • Drugi in emfatični besedni naglas (str. 223)
  • Pojmovanje tonemskosti slovenskega jezika (str. 225)
  • Liki slovenskih tonemov (str. 263)
  • Razločevalna obremenitev slovenskih prozodičnih parametrov(str. 300)
  • O stilni rabi naglasnega mesta (str. 310)
  • Stilna zaznamovanost pri naglasu (str. 315)


III - Norma in predpis

  • Kaj je v knjižnem jeziku prav (str. 323)
  • Problemi norme in kodifikacije v slovenskem knjižnem jeziku (str. 328)


  • Spremna beseda (str. 339)
  • Kazalo (str. 342)

--Kristan (pogovor) 19:05, 17. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja 33

uredi
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - kultura
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - literatura
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovje
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literatura
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literatura
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - literatura
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - literatura
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - literatura
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - literatura
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - kultura
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literatura
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - literatura
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - literatura
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. Stoletja - literatura
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - literatura
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - kultura
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezikoslovje
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literatura
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literatura
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? -literatura
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - literatura
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - jezikoslovje
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literatura
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura

--Kristan (pogovor) 21:26, 20. november 2014 (CET)