Knjz96

E-pošta

Slovarček neznanih besed

• korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
• egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
• pragmatičen podrejanje praktični uporabnosti, koristi
• uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat zahteva, nujnost
• benigen nenevaren, neškodljiv
• eminenten zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan
• avra neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije
• inferiornost manjvrednost
• koeksistenca zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve
• defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• kapriciozen kapricast, muhastž
• entiteta kar je, obstaja

Komentar na vsebino

Od današnjih generacij, ki praktično že ob rojstvu dobijo v roke pametne telefone oz. podobne stvari, pričakujemo, da bodo v pisanju pošte tudi tako vrli kot v drugih stvareh, vendar velikokrat temu ni tako, saj se lahko zatakne že pri samih osnovah. Članek je zanimiv, saj opozarja, kako nagovoriti različne naslovnike in tudi, kako zapisati pozdrav v različnih primerih. Svetuje tudi, kako čim bolj praktično shranjevati datoteke, da bi bilo že v imenu datoteke jasno, kaj pričakovati. Menim, da je e-pošta koristna zadeva, saj omogoča precej hitrejši prenos informacij kot star način s kemičnim svinčnikom in papirjem, vendar počasi to "harvardsko" pisanje z modernizacijo izgubljamo.

Poglavja iz Nove pisarije

Pismenost, informacijska družba in Wikiji

Med branjem sta me najbolj navdušila poglavja pismenost in Wikiji. Biti pismen - končati osnovno šolo. To je ena izmed mnogih definicij pismenosti. Iz članka lahko razberemo, da na svetu obstaja 1001 pismenost.

Poglavje o Wikijih mi je bilo zanimivo zaradi opisa nastanka Wikipedije (tudi slovenske), različnih statističnih podatkov (od aktivnih do neaktivnih urejevalcev Wikipedije, da se slovenščina uvršča med vitalne jezike itd.). Zanimiv mi je bil podatek, da članki v angleškem jeziku v zadnjih letih upadajo, a še vseeno je odstotek člankov v primerjavi z drugimi jeziki bistveno večji.

Wikiji in šola, avtor

Wikipedija in vse ostale sestrske družbe znajo biti še kako koristne. V osnovnošolskih in srednješolskih klopeh je večina profesorjev metala slabo luč na Wikipedijo, češ da so tam objavljeni pomanjkljivi in nezanesljivi članki, vendar ti članki se iz dneva v dan dopolnjujejo in popravljajo tako vsebinsko kot slovnično, zato menim, da je Wikipedija lahko eden izmed virov strokovne in relevantne literature.

Pogled na literaturo s strani literarnih zgodovinarjev je bil od obdobja do obdobja drugačen. Sprva so se opirali na avtorja, kasneje na samo vsebino besedila, nato pa na samo recepcijo bralcev. Vse to se nekako prepleta s tradicionalnimi in modernejšimi metodami branja, npr. edicijsko tehniko, hermenevtiko, recepcijsko estetiko ...

Tema nekega besedila naj bi pritegnila bralce. Avtor mora biti pri izbiri teme svoboden. Lahko piše o aktualnih temah, o tematiki, ki je bila nekoč tabu, danes pa je še kako brana, lahko pa tudi o popolnoma neraziskani temi, saj lahko bralce s tem spodbudi k zanimanju, nadaljnjem raziskovanju in razmišljanju o tej oz. podobni tematiki.

Vaje v pisanju, usoda avtorstva, objavljanje, avtorske licence

Vsi ti vidiki so med seboj tesno povezani. Avtor je tisti, ki bo presodil ali bo določen tekst postavil oz. objavil na splet. V današnjih časih so blogi in ostale podobne zadeve redkeje uporabljene, zato pa na YouTubu pogosto zasledimo profile, kjer avtorji - v digitalni obliki - objavljajo raznovrstne teme. Ravno pri uporabljanju videov, ki niso naša last, v različne namene, je vloga avtorskih licenc največja. Kljub temu, da lahko mi brez problema video prenesemo iz spletišča in ga morebiti uredimo, nam ga bo pri objavi YouTube (največkrat) zavrnil zaradi neupoštevanja avtorskih pravic.

Slovenisitka in jaz

V osnovni šoli me je sprva zelo zanimalo področje matematike, vendar prelomni trenutek se je zgodil v 7. razredu, ko me je učiteljica slovenščine s svojim poučevanjem in energijo povsem navdušila za slovenščino. Takrat sem si rekel, da bo to moja nadaljnja usmeritev v izobraževanju. Zdaj sem tu, kjer bi se najraje pojavil že pred šestimi leti. Raje imam področje jezikoslovja, a tudi leposlovje mi je blizu. Čar slovenščine vidim v dvojini, v spreganju glagola, sklanjanju samostalnika, naglaševanju itd. Svoje znanje slovenščine hočem na fakulteti še izboljšati in nato pridobljeno znanje s ponosom širiti med zanamce.

Prvi stik s Slavistično revijo

Andreja Žele: Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo Slavistična revija 62/3 (2014). 321−30. COBISS

V Slavistični reviji sem bolj iskal jezikoslovne članke kot leposlovne, saj mi je jezikoslovje bližje. Zanimiv se mi je zdel članek o členkih, saj večina ljudi misli, da členki v povedi predstavljajo obstransko vlogo, a temu ni tako. Členki so še kako pomembni v povedi, saj če jih v sami povedi prestavljamo, se lahko pomen povedi bistveno spremeni. Zanimiva se mi je zdela delitev členkov na dve skupini, povezovalne in odklonske, saj nisem vedel, da obstaja tako številčna podskupina povezovalnih členkov.

Slavistična reviji sem ob prvem stiku namenil pozitivni predznak, saj jo bom, kot študent slovenisitke, pri izdelovanju seminarskih nalog večkrat vzel v roke kot vir strokovne literature, a bom skušal kakšen članek ali dva prebrati tudi izven konteksta mojega študija.