Kltrcek

Nova pisarija

Uvod

Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti
pismenost je nekoč pomenila slovnico
dandanes pismenost pomeni 'znanje branja in pisanja'
Wikimedijina spletišča so večinoma namenjena gojenju skupinskega avtorstva
Wikiknjige so 'zmeraj rastoče'

Kam z avtorjem?

izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu je lahko nevarno
problem pri tej knjigi je tudi datum izdaje, saj se knjiga ves čas posodablja
Wikiknjige imajo drugačne lastnosti od tradicionalnih tiskanih knjig

Prešernova Nova pisarija

knjiga ima enak naslov kot Prešernova satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika
pesnitev je med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov)
gre za pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja
s pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral svoje nasprotnike (Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Jurija Pauška)

Pismenost

biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
z uvedbo obveznega šolanja v zadnji četrtini 18. stoletja, je pismenost začenjala postajati nuja za vsakega posameznika
pismenost določa prag civiliziranosti
pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
pojmujemo več vrst pismenosti (glasbena, kartografska, urbana, ...)
samoumevna in obvezna je le splošna pismenost
vsakdanja sporočilo danes največkrat tipkamo
pojem pismenosti se spreminja
delež moških piscev blogov je enak ženskemu
visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti
objavljanje se ponavadi začne šele po diplomi
delež aktivno pišočih prebivalcev je okoli 4 odstoten

Informacijska družba

nadomešča starejšo industrijsko družbo
uporaba tiskane knjige se umika

Wikiji

Wiki spletišče je popularno zaradi dostopnosti, voluntarizma, kooperativnosti in tesnejši stik z realnostjo
Wikiji so žargonski izraz za Wikipedijo in sestrska spletišča
so neprofitni
slovenščina je na lestvici jezikov na Wikipediji na 40. mestu
leta 1584 je bila slovenščina 11. jezik v katerega je bilo prevedeno Sveto pismo
na Wikipediji je 290 jezikov
aktivnih uporabnikov Wikipedije je okoli 500, najbolj pridnih 20 prispeva 83% vnosov
objave na Wikipediji so zaščitene z licenco cc, ki zahteva priznanje avtorstva
kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing)
nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov
Wikipedija je dobra alternativa drugim virom

Wikiji in šola

Wikipedija je zelo uporabna v šolah
nekateri študenti neradi sodelujejo pri pisanje na Wikispletišče zaradi tujih posegov in spremljanja svojega izdelka
'vandalizem' na Wikijih se da hitro odpraviti

Avtor

literarna zgodovina je bila do 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju
naslednja generacija je pozornost usmerila od avtorja k besedilu

Motivacija za pisanje

Slovarček

A

analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

inêrtnost -i ž (ȇ) knjiž. lenobnost, nedelavnost

J

K

L

M

N

O

P

paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer
postulát -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost // 2. predpostavka, izhodišče

R

repozitórij -a m. (ọ́) prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek

S

sképsa -e ž (ẹ̑) odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
srénja -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi // 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani // 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š

T

U

uzurpácija -e ž (á) knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev

V

Z

Ž