KlavžarZala

Študentka slovenistike, španskega jezika in književnosti.

Test 12. 2. 2021

--KlavžarZala (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

1. France Bernik, Pibernik Njegovo rorišče - Modernizem in avantgarda, literatura 2. svetovne vojne

2. Poletje s klovnom : ljubezenski roman Kokelj, Nina Vrsta gradiva - roman ; leposlovje za odrasle Založništvo in izdelava - Ljubljana : Študentska založba, 2009 Jezik - slovenski ISBN - 978-961-242-207-3 COBISS.SI-ID - 243840768

Odgovor: Nina Kokelj. Poletje s klovnom: ljubezenski roman. Ljubljana: Študentska založba, 2009.

3.Shift = dvigalka

4. Zakon o varstvu osebnih podatkov

5. Ukvarjanje z računalnikom in stranmi, s katerimi se nikoli nisem in moram priznati, da mi je všeč. Čeprav si tega nisem nikoli predstavljala je zanimivo izdelovati te izdelke. --KlavžarZala (pogovor) 08:19, 12. februar 2021 (CET)

Test 29. 1. 2021

--KlavžarZala (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Spomni se imen vsaj dveh slovenskih naratologov. (2) Marjan Dolgan, Miran Štuhec, Vladimir Propp. Kako bi bolj po domače rekli naratologom? (1) Pripovedovalci. Morda bodo komu v pomoč njihove fotografije.

2. Pred Narodno in univerzitetno knjižnico stoji kip literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja. Napravil ga je leta 1942 kipar France Gorše, umestil pa ga je tja arhitekt Plečnik. V slovenski Register nepremične kulturne dediščine je vpisan pod številko 9635. Ali ga smem fotografirati in postaviti v Zbirko (Wikimedia Commons)? (1) Ne, ne smem. Utemelji odgovor. (2) Ker še ni minilo dovolj let po njegovi smrti.

3. V Cobissu se nahaja tale zapis literarnovedne razprave. Za vsaj slučaj, če bi se link na Cobiss zatikal, je tule kopija osnovnih podatkov o razpravi:

Beatin dnevnik Luize Pesjak : dogajalni prostor romana Perenič, Urška, 1982- Vrsta gradiva - članek – sestavni del ; neleposlovje za odrasle Leto - 2018 Jezik - slovenski COBISS.SI-ID - 67742562 Povezava(-e): Digitalna knjižnica Slovenije (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X01FY3CN) - dLib.si https://srl.si/ojs/srl/article/view/2018-3-1-1 Avtor Perenič, Urška, 1982- Teme: Pesjak, Luiza, 1828-1898 | "Beatin dnevnik" | slovenska književnost | slovenske pisateljice | dnevniški roman | fikcionalizirani prostori | geoprostori | prostorska literarna veda | grad Snežnik | Slovene literature | Slovene female writers | diary novel | fictionalized spaces | geo-spaces | spatial literary studies | Snežnik castle Zaloga po knjižnicah: Glej vir: Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede = journal for linguistics and literary studies. ISSN 0350-6894. - Letn. 66, št. 3 (jul.-sep. 2018), str. 251-263

Oblikuj te podatke za seznam literature, po želji, bodisi za oddajo

Odgovor: Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak : dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (jul.-sep. 2018). 251-263.

na papirju ali na Wikiverzi Točke dobiš za izbor podatkov (1), pravo zaporedje (1), ločila med enotami navedbe (1), za izbiro kurziva (1) in za ustrezno navedbo spletne objave (1)

--KlavžarZala (pogovor) 08:37, 29. januar 2021 (CET)

Test za test

--Zala Kosmatin Klavžar (pogovor) 07:46, 15. januar 2021 (CET)

Domače naloge

1. domača naloga

Povzetek članka z naslovom: Od teme k jeziku (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2001_4_7.pdf ) Avtor: Juraj Vanko

Avtor v svojem besedilu jasno izrazi idejo hermenevtike kot pomembno vprašanje razumevanja pomena in smisla besedila nasploh, še posebej pa literarnih besedil. Po njegovem mnenju je pomembno, kljub dopuščanju pluralizma v interpretaciji, da odkrijemo prvi in ključen smisel besedila. Hkrati pa je zelo pomembna tudi razčlemba jezika, saj je le ta kot gradbeni material in kot medij, s katerim pa vsako literarno in drugo delo pride do želenih naslovnikov. Po mnenju R. Rortija besedilo vedno raziskujemo in interpretiramo z razlogom, da bi spoznali funkcijo besedila z določenih vidikov in kateri od le teh ostanejo na koncu relevantni in kateri nerelevantni. Prav pomembno vlogo pa tako odigra tudi jezik, ki ima svoj tematski, pomenski ustroj in različne plasti strukture. Seveda pa moramo tudi pojasniti ta privilegirani položaj jezika. Jezik je namreč edini izmed sistemov, s pomočjo katerega imamo možnost govora o drugih znakovnih sistemih. Je tudi zadnji metajezik in če kakšnemu jezikovnemu tekstu rečemo, da je sistem, potem smo jasno povedali, da imajo znaki tudi svoj pomen (to pomeni, kar je mogoče jezikovno parafrazirati). Najbolj pa mi je bil všeč citat L. von Wittgesteina, ki je jasno poudaril, da so meje našega sveta tudi meje našega jezika.

V jezikovnem sporazumevanju pa jezik predstavlja neposredno resničnost, medtem ko umetniški jezik izraža dejanskost posredno, torej preko umetniških podob. Lotman meni, da je prav zato umetniški jezik drugoten modelni sistem. Jezikovni sistem je sestavljen na način, da so višje in hkrati kompleksnejše enote sestavljene iz manj kompleksnih. Avtor pa želi izraziti z besedilom sporočanjski namen kot psihični pojav. Del načrta, da le to doseže, pa je tudi izbira teme, o kateri bo besedilo govorilo. Hkrati pa je pomemben del tudi način urejanja tematskih in semantičnih prvin, ki nazadnje določajo spekter jezikovnih sredstev.

Začetek interpretacije besedila bi morali začeti z analizo tematike besedila, ki pa jo moramo tudi upoštevati v razmerju z jezikom. Popovič meni, da je interpretacija umetniškega dela kot ena izmed oblik recepcije književnosti, pri kateri vsak posameznik oziroma interpret delo interpretira na poseben način, odvisno od tega, kakšen je položaj in funkcija literarne metakomunikacije. Torej je eden izmed ciljev s svojim metajezikom raziskovati besedila in prispevati k nekakšnem objektivnem doživljanju le tega. Na Slovaškem se je uveljavil poseben način interpretacije umetniškega besedila in sicer z metodo literarnokomunikacijske zasnove Františka Mika in Antona Popoviča. Izrazne kategorije izraznega sistema lahko namreč razumemo kot orientacijsko podlago, ki pomaga k sistemskemu identificiranju drugih funkcijskih vidikov besedila. Vidiki, ki izražajo proces nastajanja besedila so tematizacija, invencija (vstop dejstev v fazo ustvarjanja besedila), strukturizacija dejstev (konsekventnost, kompatibilnost, stratifikacija, konceptualnost), vidik variabilnosti (prehod informacijskih dejstev). Tvorba besedila se konča s tekstacijo. Pojma analiza in interpretacija pa sta tudi povezana med seboj. Analiza literarnega besedila namreč lahko preraste v interpretacijo, če je le ta popolna in funkcijsko usmerjena.

Besedilo je bilo zelo zanimivo in razčlenjeno. Predvsem mi je bilo zelo všeč nov vidik spoznavanja in interpretiranja besedila. Nemalokrat pozabimo, kaj so sestavine le tega in kako ga pravilno spoznavamo. Slog je razumljiv, hkrati pa mi je všeč dodana razlaga težje razumljivih besed.

2. domača naloga

Povzetek članka z naslovom: Nova slovenska ženska lirika (https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_4_09.pdf) Avtor: Aleksander Isačenko

Članek govori o pesnici Lili Novy, ki je v slovensko literaturo dodala novo noto ustvarjanja. Pesnica dodaja v svoje pesmi vpliv urbanega življenja v mestih. V Ljubljani je po njenem mnenju mesto polno bidermajerskega sloga, je zeleno-bela Ljubljana z običajnimi merili. Sicer pravi, da je manjša od Bratislave, vendar sama ni nikoli izgubila harmonije, bila podrejena ali pa kapitulirala ameriškim standardom. Najlepši stavek, ki je napisan pa govori, da je v Ljubljani ohranjen košček srednjeevropske kulture v najlepšem in najširšem pomenu besede. Lili Novy s svojo družino živi v Ljubljani in vsi njeni člani, družinski predniki so bili zelo spoštovani odvetniki in so imeli pomembno vlogo predvsem v kulturnem življenju. Rezidenca te družine pa je velika patricijska hiša na Starem trgu, ki je postala navdih za zadnjo pesniško zbirko. Za slovensko literaturo pa je po mnenju avtorja članka to nekaj povsem novega, saj se prejšnji pesniki še niso zatekali k zgodovini svoje družine in k notranji zgodovini človeka.

Pesmi Lili novi so sočutne, globoke in lepe. Z njimi sporoča vse misli svojega srca in se razodeva na najlepši način, s pisanjem. Prav zato pa so njena pot, pesmi in trud znak vztrajnosti in neverjetne ustvarjalnosti.

3. domača naloga

Ciproš

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
poka`e kdaj se kri.

Avtor pesmi: Janko Glazer

O avtorju

Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, urednik in knjižničar, ki se je rodil 21. marca leta 1893. Študiral je slavistiko in germanistiko v Ljubljani, Dunaju, Zagrebu in Gradcu. Njegova prva pesem je bila natisnjena v Ljubljanskem zvonu, njen naslov pa je bil Spomenik. Leta 1917 se je poročil z Marijo Robnik, ki je do smrti skrbela za njun dom in družino, bila pa je tudi šolana in imela občutek za poezijo. Bila je Jankova literarna sogovornica in hkrati tudi njegova opora.

Leta 1920 je začel poučevati slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji in kmalu postal njihov stalni profesor. Največjo rano v srce mu je zadala smrt njegovega sina Matija. Svojo bolečino pa je izrazil preko pesmi Ciproš.

Janko je poleg zbiranja in prebiranja knjig tudi sam marsikatero napisal. Izdal je tudi tri pesniške zbirke: Pohorske poti, Čas-kovač in Ob jesenskem ekvinokciju. Glazer pa je leta 1968 za svoje ustvarjanje dobil tudi Prešernovo nagrado, kar je najvišje slovensko kulturno priznanje.

Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, zgodovinske zapise, veliko je tudi prevajal.

O pesmi

Ko je izgubil svojega sina Matija, ki je svoje življenje končal aprila leta 1945 med boji pri Bričkem, je svojo bolečino izpovedal v pesmi Ciproš. V pesmi izgubo sina primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a vedno znova se iz nje pocedi kri - kakor se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo z rdečkastim cvetjem ciproša. Sporočilo pesmi je, da sam nikoli ne bo pozabil na svojega sina in, da bolečina ob njegovi izgubi ne bo nikoli izginila. Navsezadnje je spomin še edino, kar ohranja njegovega sina pri življenju. Življenju v njegovem srcu in spominu.

Viri

4. domača naloga

Vir: Slovenščina na Dunaju
Avtorica: Eva Tesar Terseglav

Izbrano sporočilo se nanaša na temo jezikoslovja in univerzitetnega izobraževanja.

Avtorica piše o novici, da nameravajo na Dunaju ukiniti slovenistiko. Predvsem jo moti odnos do slovenščine na Dunaju. Sama pravi, da profesorji svoje študente raje spodbujajo k učenju drugih jezikov, na primer bolgarščine, ukrajinščine, ruščine. Predvsem se na dunajski uniiverzi soočajo z manjhim številom študentov, slabo založeno knjižnico, skromnim izborom predavanj. Zelo pa jo moti, da na dan pogovora ni bilo prisotnega člana Inštituta za slavistiko na Dunaju, ki razmere dobro poznajo. Na koncu avtorica še izrazi željo, da se o tej temi razpravlja tudi znotraj slovenske politike in hkrati upa, da bo le ta intervinirala na najivišji ravni.

Sama menim, da je resnično zanimanje za slovenščino v tujih državah še kako potrebno in pomembno. S tem namreč širimo naš jezik in kulturo še drugod po svetu in se tudi lažje udejstvujemo. Dejstvo, da smo majhna država še ne pomeni, da moramo biti tudi neprepoznavni in tudi sami me moramo potruditi, da bi se zanimanje za slovenščino razvilo tudi drugod po svetu. Četudi v majhem številu, vseeno daje upanje in možnost za vse boljše ohranjanje našega jezika in kulture.

5. domača naloga

Janko Kos

Janko Kos je slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, ki se je rodil 9. marca leta 1931 v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in keta 1969 doktoriral. Postal je tudi redni profesor za primerjalno književnsot in literarno terijo na Filozofski fakulteti. Postal pa je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je sourednik številnih revij (Beseda, Perspektive, Sodobnost) in knjižnih zbirk ter glavni urednik Literarnega leksikona in v letih 1991–2002 tudi predsednik Glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije. Prispeval je k razlagi pesniškega dela in razvoja Franceta Prešerna. Raziskoval je delo Ivana Cankarja, Valentina Vodnika in Matije Čopa ter sodobno književnost. Leta 1988 mu je bil podeljen red zaslug za narod s srebrnimi žarki, po upokojitvi je bil leta 1999 imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2001 je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo, 2004 veliko priznanje FF za pedagoško delo in 2019 še zlati red za zasluge Republike Slovenije.
Janko Kos je sin slikarja Tineta Kosa, oče literarnega zgodovinarja Matevža Kosa, tast pisatelja in urednika Igorja Bratoža, tast Ženje Leiler Kos ter bratranec pesnika in književnika Daneta Zajca.

Janko Kos je napisal tudi mnogo monografij, kot so Prešernov pesniški razvoj, Oris filozofije (priročnik za pouk filozofije), Prešeren in evropska romantika, Znanost in ideologija in še drugi. Sama imam doma tudi en njegovo delo z naslovom Književnost (učbenik literarne zgodovine in teorije) izdano leta 1989.

6. domača naloga

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, po njegovi smrti pa je leta 1980 to nalogo prevzel France Bernik. Leta 2010 je njeno urejanje prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Danes je zbirka pod vodstvom Matije Ogrina in poleg ohranjanja svojih značilnosti in načina dela, je v svoje delovanje vključila tudi moderne načine, torej elektronskega objavljanja in posredovanja besedil. Za čim boljše učinkovanje v kulturnem in strokovnem prostoru zbirka upošteva tudi novejše razvojne tokove na področju znanstvenega izdajanja besedil.

Ob 70-letnici je izšla brošura Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016, ki je v formatu pdf tudi prosto dostopna prek spleta.
Zbirka je doživela tudi likovno prenovo. Oblikovalec Jurij Jančič je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu (2016) za svoje delo dobil nagrado za najbolje oblikovano leposlovno zbirko.

Zastopanost pisateljic je zelo revna, saj sta v dela vključeni le dve: Katja Mihurko Poniž in Marja Boršnik.

Viri:

1. Spletna stran Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

2. Wikipedija, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

7. domača naloga

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede. Izdajal jo je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v letih 1979 in 2001. Odločilno pobudo za njegov nastanek je dal akademik Anton Ocvirk. Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih- Prvi zvezki so izšli na začetku leta 1979. V vsakem zvezku so dodani še bibliografija, v kateri so navedena tudi za to temo vsa relevantna slovenska strokovna dela, strokovno kazalo (v študiji obravnavane termine), imensko kazalo (vsi avtorji obravnavani v študiji in bibliografiji)
Izdanih je bilo 45 zvezkov, med njimi najdemo avtorje monografskih študij, ki so: Anton Ocvirk (5), Janko Kos (9), Kajetan Gantar (3), Miran Hladnik (2), Marjeta Vasič (1), Majda Stanovnik (1) in drugi.

8. domača naloga

Objavi sliko

Trubar – postelja v njegovi domačiji

| Primož Trubar – knjige v vitrini galerije

9. domača naloga

Domača naloga po lastni izbiri.

| Pogled na Rašco v Trubarjevem muzeju

| Smerokaz za Trubarjevo domačijo

| Trubarjev pečatnik

O Novi pisariji

Pismenost

Prešeren objavil pesnitev Nova pisarija v Poezijah leta 1847 (47 tercin, pogovor med učiteljem in učencem, ironizacija nasprotnikov poetike)
Pismenost= dvojna sposobnost, sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja, posredovanja
Pismeni ljudje so bolj suvereni, z njimi je težje manipulirati
Bralna (fukcionalna) pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil
Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti, širi polje demokratičnega
Pismenost razvitega sveta blizu 100 % (obvezno osnovno šolstvo)
Višje oblike pismenosti je precej manj

Informacijska družba

Informacijska družba = je socialna paradigma današnjega časa in nadomešča starejšo industrijsko družbo z družbenimi mediji, družabnimi omrežji in potrošniško kulturo

Wikiji

Dostopnost
Volontarizem (dobiček ni pomemben, tešenje radovednosti, pridobivanje znanja)
Kooperativnost (konec individualizma, globalne nepovezanosti, avtorskega napuha)
Jasnost in jedrnatost
Skupek spletišč in vzorčna oblika sodobne pismenosti--> Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar
Kot posebna jezikovna entiteta obstajamo le, če obstajamo na Wikipediji (290 jezikov), večje število jezikov ponuja več kulturnih izbir in večje možnosti za preživetje
Slovenska enciklopedija obstaja od leta 2002
Wikipedija je povečala dostop znanstvenih informacij in spremenila odnos do strokovne verodostojnosti, je nevtralna, za njo ne stoji država ali profitne družbe, vsakdo lahko prispeva k njenem razvoju, objave so mednarodno primerljive, vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij
Wikiji so močna pedagoška orodja, pri akademskem delu je meja med sfero delovne prisile in prostočasnih hobijev zabrisana- odgovoren odnos do skupnosti
Razlogi za nesprejetje: pisci ne želijo poseganja v njihovo delo, pričakovanje o spremljanju delov študentov.

Avtor

Literarni zgodovinarji do 60. let 20. stoletja usmerjeni k avtorju, naslednje generacije k besedilu (kaj je želel avtor povedati, avtonomnost umetniškega besedila)
Avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) nepotvorjenega dela
80. leta-- ponovna usmeritev k bralcu in njegovim potrebam, obzorju, kulturnim interesom

Motivacija za pisanje

Pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, samega sebe, pripadajoče socialne skupine
Etično sprejemljivo pisanje = pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije, zlorabe
Etična problematika = avtorski napuh (samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu-- gradimo z izumljanjem terminov, prevare)
Pri znanstveni obdelavi besedila moramo temeljito pregledati vse zorne kote, četudi pripeljejo do nasprotnih ugotovitev in razultatov
Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
Znanstvene objave = revije, zborniki, knjige, spletišče s statusom znanstvenih publikacij
Strokovne objave = znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu krogu uporabnikov, popularizirajo (učbeniki, leksikoni, slovarji...)
Publicistična besedila = dnevno časopisje, zabavni periodiki, blogi brez strokovnih referenc

Izbira jezika

Domača publika (slovenščina), globalna javnost (angleščina)
Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so spremljali domače publikacije že od nekdaj (Slavistična revija od l. 1950 dalje)
Zadeve slov. jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
Večina literature je v angleščini, malomarni bralci
Dvojezično objavljanje stane, zahteva čas in povzroča frustracije
Jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev

Izbira teme

Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka kazalec življenjskega standarda
Odločitev ALI - ALI (usodne odločitve)
Ljubezen do teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo
Posameznik odkrije svojo identiteto, ko najde svoje mesto v skupnosti
Spregledane, prezrte, zamolčane, zanemarjene, potlačene teme
Relevantnost (tehtnost) ima literatura pomembna v nacionalnem smislu, večji status besedila, okrog katerih se zbira več piscev

Vaje v pisanju

Pisanje = veščina, spretnost, ki se je je potrebno naučiti
Besedila morajo biti digitalizirana, javno dostopna

Usoda avtorstva in soavtorstvo

Večji pomen avtorstva včasih kot danes (kreativna smetana skupnosti, družbeni ugled, osebno zadovoljstvo)
Wikiji pomagajo preseči vase zagledano občutljivost, odpre pisce za sodelovanje med seboj v imenu skupnega cilja
Upoštevanje pravil: delitev dela in zaslug, odprtost za spremembe, zatreti ego, zaupanje v sodelavce, pravica veta vseh soavtorjev

Objavljanje

Z internetom se je vzpostavil nov pomen izraza postaviti besedilo
Priti mora pred čim več oči, postaviti pomeni hkrati tudi objaviti

Množični um ali pametna množica

Wikipedija združuje lokalni interes z globalnim
Lainer- grožnja civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznikov, na reprezentativni demokraciji- brezbarvne, brez konteksta, konformne informacije anonimnih posameznikov
18. in 19. stoletje množica pojavila kot relevantna socialna kategorija, v 20. stoletju rodila v totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem in birokratizem)
Množice niso sposobne vladati sebi, mislijo v slikah, brez kontrole razuma in blokirajo kritično mišljenje, v iskanju avtoritete, močnega voditelja za podreditev
Postliberalno- demokratično stališče = bolj zaupljivo do množice, je ne prezira, zvesta in imanentna skupnost posameznikov
Množica = konstruktivna kreativna sila, samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
Wikipedija = oblika proizvodnega procesa im. MNOŽIČENJE (množica posameznikov, vsak ima drobni prispevek, v korist skupnosti)

Creative commons (Ustvarjalna gmajna)

Avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture
Namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov (najprej tekste ponuja, nato doda pogoje)
Licenca cc ima globalno veljavnost, dela dostopna le, če uporabnik navede avtorja

Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah)

Ščiti izvirna avtorska dela (literarna, glasbena, dramska, filmska...) pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribucijo, nedovoljeno javno predelavo in objavo
Bralec lahko počne z avtorskim karkoli, če je le to početje zasebno
Problemi: preveliko poudarjanje tvorca (avtorstvo), slabše prileganje drugim medijem (zrasla iz tiskanih medijev), intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le teh ne proda ali odstopi. Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, o njegovem razmnoževanju ne odloča več
Dovoljena omejena uporaba avtorskih del brez avtorjevega dovoljenja s soglasjem, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda

Bralec in prosti dostop

Zahteva po dostopnosti informacij z vseh področij
Pravilno ravnanje naj bi kultivirano v šoli in tako zagotavljali kvalitetno življenje ter materialno in kulturno blaginjo
Knjige prej redko dostopne, izjema je bilo sveto pismo, v 80-ih letih v ZDA tudi priročniki za šoferje zaradi prometne pismenosti in zmanjšanje nesreč
Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij, dostopnost in neplačljivost, tuje korporacije ponudile informacije po vsem svetu brez pričakovanja povračila
Velika mednarodna spletišča ne diskriminirajo slovenščine, prej domače inštitucije
Strah pred zaračunavanjem storitev
Neutemeljena nezaupljivost do informacijske družbe (posegli prej po dostopni in brezplačni tuji informaciji, kot domači in plačljivi)
Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja --> vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija --> pridobivanje teh informacij im. vohunstvo (špijonaža)
Industrijska družba in vojska (tekmovanje, zmage, porazi), informacijska družba (kooperativnost, višja oblika odnosov)
Besedna umetnost (internetne prakse vstopajo z zamudo in so plačljive), življenje od honorarja
Znanstvene in strokovne objave (praviloma kupljive, prestižni status objave v monografijah, konec honoriranja v 20. stoletju, konec komercialnega konteksta, prilagajanje brezplačni dostopnosti)
Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) --> diseminacija znanstvenih informacij, ne dovoli spreminjanja vsebine in poseganja vanjo
Prosta vsebina --> informacije in besedila lahko poljubno spreminjamo
Odprti podatki (podatki nepodrejeni coopyrightu), odprti dostop (kako doseči dosegljivost znanstvenih publikacij, podatkov na spletu), prosta vsebina (svobodna dosegljivost virov), prosto znanje (širše kot odprti podatki, znanstvene, geografske, zgodovinske informacije...), odprta koda (programska oprema, ki omogoča njeno svobodno razmišljanje), odprta znanost (podatki, metode za transparentno raziskovanje)
Prosti dostop (brezplačna dosegljivost besedila, časovna in krajevno neomejena, brezpogojna spletna dostopnost), Odprt dostop (brezplačna dostopnost na spletu, avtor vse materialne pravice, licenca creative commons)--> Wikipedija ima pravi prosti dostop
Zlati prosti dostop (zagotovi založnik --> revijalni članki)
Zeleni prosti dostop (zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav --> objave, predobjave)
Sivi dostop (spletna dosegljivost publikacij do katerih je težko priti --> diplome, doktorati, izvlečki, poročila)
Hibridni dostop (zastonj spletni dostop, plačljiva tiskana verzija publikacije)
Zakasnjeni prosti dostop (pridejo v dostop po objavi)
Platinasti prosti dostop (avtorji nimajo stroškov, pokril nekdo tretji --> država, inštitucija)
Pobudniki prostega dostopa so akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice, znanstvena ministrstva --> ovirajo založniške hiše

Založbe

Wikipedija včasih prostor nekorektnega obnašanja
Družba samostojnih kreativnih posameznikov --> plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti
Založne, knjigarne obravnavajo kot tržno blago, bralca pa kot potrošnika kulturnih dobrin
Biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
Kolonializem znanja (forsiranje objav v knjižni obliki, oviranje prehoda objavljenih informacij na brezplačni splet)
Znanstvene revije in knjige potrebujejo le dobre urednike, založb pa ne (npr. Slavistična revija)
Založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam (cenejše, večje število ljudi)
Pojav predatorskih založb (način znanstvenega objavljanja, ki ogroža ali celo ukinja monopol založniških korporacij)--> princip zlatega prostega dostopa

Repozitoriji

Dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja preko številk citiranosti (odmev pri ozki strokovni publiki, napredek na akademski lestvici), številke o branosti objave (število dostopov in klikov na objavi, vpliv v širši skupnosti)
Prosta dostopnost pomeni večjo branost, večji vpliv objav, bolj živahno izmenjavo spoznanj
Financiranje spletnih objav v okviru naročnine
Nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij
Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti (arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov)
Mednarodni repozitoriji objavljajo v prostem dostopu, avtorji in založniki pa jih morajo plačati
Individualne spletne objave avtorji opremljajo z licenco creative commons (cc) --> priznanje avtorstva, nekateri tudi dodajo prepoved za komercialne namene
Slovenske literarnovedne revije --> Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
Avtorji za objave niso plačevali, ker so to zagotavljale države subvencije
SlovLit (1999 naprej) --> odprt značaj, skrb za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikovni skupnosti --> Forum (modernizacija stroke, uresničevanje principa internacionalnosti in interdisciplinarnosti)

Varovanje zasebnosti

Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja (strah pred velikostjo, prihajajo iz Amerike --> premočna konkurenca lenobnejšim domačim podjetjem, strah pred digitalno tehnologijo vobčev, nezaupanje v dobronamernost takega početja)
Svarjenje pred Googlom, nevarnost kot jedrske elektrarne
Možnost zlorabe, lajšanje človekove eksistence (kvalitetna izobrazba, spolna enakost, enakomernejša porazdelitev bogastva na svetu, izbris revščine, lakote in smrtnosti med otroki, okoljska trajnost...)
Literatura v 19. stoletju zrasla iz liberalnih načel in idealov --> ozaveščen in ustvarjalen posameznik --> interes za skupno blaginjo vseh posameznikov in okolja
Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov --> državni organi

Kredibilnost

Danes manj ovir za objavljanje kot včasih
Urednikom ne moremo brezpogojno zaupati (usmerjajo jih nazorska, politična, nacionalna, spolna pripadnost in tendenca)
Prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav
Avtorji smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in si ne more privoščiti zavajanja bralcev --> pisec, ki v stroki ni doma vsaj na profesionalen način se imenuje amater oz. diletant
Pozanimati za avtorja v njegovi bibliografiji

Aktivizem

Slovenske humaniste vzgajali v humboldtovi veri (izvir akademskega dela je gola znanstvena radovednost, tešenje le nje pa je njen smoter --> prevelik luksuz, zgled po družboslovju za dosego plemenitih socialnih ciljev)
Objektivno znanstveno spoznanje človekovih zadev ni mogoče, zmoti ga interes raziskovalca in je zato manipulativno
Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši, izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci, kompleksno problematiko reproducira na preproste delce in apelira na čustva, ne mara statističnih podatkov
Kritična refleksija je odmik od predmetnega opazovanja, odprta za stališča in interese drugega, nujna za delo
Kritično mišljenje je biti kritičen, kar pomeni isto kot biti nezaupljiv, pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše
Optimistično zaupanje v socialna omrežja --> idealizem in utopizem, uspehi na politični sceni imenujemo kliktivizem
Socialna omrežja vidimo kot razbremenitev kapitalističnih odnosov

Avtorstvo

Inštitucionalna vezanost avtorja --> podeljuje legitimiteto objavam --> zavira objave prelomnih odkritij in novitet
Samozaložbe
Starost dokumenta --> starejši naj bi bili bolj uležani, z zanesljivimi informacijami, naj bi prestali kritične presoje
Izločitev nepreverjenih objav ni težka --> preveriti mesto objave --> relevantne znanstvene knjige in revije
Znanstveno verodostojne informacije bi morale biti znanstveno preverjene
Wikiji razpirajo akademski prostor v smer javnega preverjanja, brez prikrivanja informacij, javno dostopno
Primer: Prešeren (Kranjski pesnik)

Strokovno recenziranje

Je utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekridibilnih
Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled (uredniki časopisov, zbornikov in knjig)
Porast števila znanstvenih objav, vstopanje novih piscev, globalna dostopnost
Formaliziran recenzijski postopek je prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene objave
Strokovna ekspertiza, ocena = strokovna presoja
Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav, ne upoštevajo strokovnih standardov
Javno recenziranje = javna strokovna presoja
Slepa recenzija in dvojna slepa recenzija
Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na spletnih straneh (metode, spoznanja, pomembnost teme, slogovna, tehnična in jezikovna neoporečnost izdelka)
Recenzijski postopek --> sprejem članka/ zavrnitev članka/ pogojni sprejem --> sporočijo pripombe in dopolnila ter prosijo za njihovo upoštevanje, odločitev za primernost objave (primeren, počakati/neprimeren, pogojno primeren)

Pravopis

Prepoznavanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
Narekovaji
Dvopičje (levo stičen, odveč pri naštevalnem nizu itd., itn...)
Tripičje (nestičen, pred njim ni vejice)
Manj klicajev in vprašajev v strokovnem besedilu
Podpičje
Pika
Velike začetnice

Digitalna pismenost

Formate besedil prepoznamo po končnicah v naslovih dokumentov
txt (golo besedilo, pošiljanje pošte na forum)
doc, docx, rtf, odt (obogateno besedilo, enostavna in kratka besedila)
htm, html (spletno besedilo)
pdf (natisljivo besedilo, za tiste, ki se bojijo spreminjanje besedila in njegove zlorabe)

Navajanje

Citiranje

S citiranjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, sestavlja on sam, ugledne osebnosti (nanje sklicuje), bralec in poslušalec --> izkazovanje načitanosti, poznavalstva, intelektualno superiornost
Če besedilo ne prinaša novega znanja ne spada v znanost
80. leta 20. stoletja avtorska dela prehajala v javno last
Avtorji, ki si ves čas pomagajo s tujimi citati --> postanejo nekridibilni, bralci dvomijo v mentalno samostojnost

Prepisovanje

Plagiranje/prepisovanje/plonkanje --> tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe kraja prepisa oziroma povzemanja
Ignoranca je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja

Citatna industrija

Citatni indeksi

Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da dobijo pregled nam medsebojno povezanostjo razpravljanja in ločijo pomembnejše objave od manj pomembnih
Znanstveni indeksi: SCI, SSCI, AHCI
V Sloveniji se upoštevajo: Scopus, Web of Science
Na spletu je brezplačen: Google učenjak, zajema večino virov, registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, dokumentira dejanski vpliv publikacij v javnosti, rangira objave z upoštevanjem več kriterijev
Pomisleki zaradi komercialnih statusov inštitucij, ki meritve izvajajo
Prizadevanje za izboljšavo drugače se bodo vrnili neobjektivni kriteriji osebnih preferenc, manipulacije s podatki
Kriteriji za indeksiranje: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost
Računanje faktorja vpliva na posamezno revijo
Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, izgubila strokovni ugled

Faktor vpliva (IF)

Številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti posamezne revije
Povprečje citiranosti na članek
Višji kot je rezultat, večji je vpliv revije
Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike, SJR in SNIP. Prva dela primerjavo med sorodnimi revijami, druga pa meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju
Meritve so kulturno pristranske, večinoma angleško govorno območje
Ponekod je faktor vplivnosti enak merilu kvalitete člankov v reviji (ni prav)
Moralna spornost: napihovanje IF s pregledovanjem člankov, ki so citirani pogosteje od povprečja (odvzamejo izvleček, seznam literature in povečajo letno citiranost), uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji
Zavzemanje za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, sprostitev dolžine člankov, upoštevanje citiranja primarnih virov
Zunaj znanstvene sfere je vplivnost informacije odvisna od branosti

Slovenske znanstvene revije

Najkvalitetnejše (tiste, v katerih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji)
Primerjalna književnost, Slavistična revija, Razprave SAZU, Knjižnica
Relevantne tudi: Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi

Citatni slogi

Glavni citatni slogi: APA, MLA, AMA, Wikipedijski, Čikaški
Največja težava: inertnost (tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, četudi so se ta spremenila)

Tehnika citiranja

Citat je sestavljen iz dveh delov: navedeno besedilo samo in navedba vira citata
Dobesedni navedek ločimo od preostalega besedila z narekovanji, postavimo v samostojen in grafično drugačen odtavek
Vir citata v celoti naveden v oklepaju

Opombe

Če so enciklopedijski članki strokovno pisanje, opomb ne potrebujejo, dovolj le navajanje na dnu gesla
V opombah navedena le dela iz katerih so bile povzete konkretne izjave

Kratki sklici

Včasih odstopamo od pravopisa
Zapisujemo v oklepajih na koncu besedila

Označevanje navedkov

Narekovaji, odstavek in izpuščanje iz navedkov ter vlaganje lastnega besedila
Navedka ne začenjamo in ne končujemo s tremi pikami
Začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo s končnim ločilom zunaj navedka
Ne potrebuje narekovajev, če je odstavčno ločen z umikom in v drobnejšem tisku

Od kod citiramo

Citiramo iz knjige, poglavja v knjigi, razprave v zborniku, članka v reviji, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, arhiva, TV-oddaje
Sklicujemo se na del besedila, sliko, tabelo, zvočni posnetek, rokopis
Omogoča preverjanje prepisanih informacij

Viri in literatura

Delitev je smiselna pri dolgih seznamih
Viri = gradivo, ki je predmet raziskave
Literatura = teoretični, metodološki pripomoček za raziskavo
Primarni in sekundarni viri

Zaslon in papir

Zahteva po takojšnji, lahki in brezplačni dostopnosti objav, možnosti komentiranja in popravljanja
Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo prebirano na zaslonu
Specifične prednosti zaslona: 1) neposredne povezave na avtorje, fakte, objave, na katere se sklicujemo, 2) povezava na polno besedilo, iz katerega smo citirali, 3) ni potrebno nerodno postavljanje priimka pred ime, 4) ni potrebno slediti abecednemu zaporedju avtorjev
Navajanje celotnih URL- jev ne pride v poštev

Zgledi

Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot (polni, ISBD- najkrajši zapis in brez težav za povzemanje, COMARC)
Vsi so preobširni in preveč natančni, ločila niso po Slovenskem pravopisu

Knjiga

Če navajamo knjigo na zaslonu:

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

Če navajamo knjigo na papirju:

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Članek v zborniku

Če navajamo članek v zborniku, napišemo:

Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Če navajamo predavanje v videu, napišemo:

Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net.

Poglavje

Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju člankov v zborniku.

Razprava v reviji

Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS

Članek v časniku

Letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta le datum in stran
Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS

Članek na dLibu

Na spletišču dLib obstajata dve vrsti zapisov: prvi na posamično avtorsko objavo in drugi na celo številko v časopisu.
Prvi imajo urejene metapodatke, drugi pa jih nimajo in moramo tako avtorska besedila v številki najti sami.
Tako navajamo članek na dLibu na zaslon:

Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib
Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92.
Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. Sodobnost 18/5 (1970). 555–57. dLib

Tako navajamo članek na dLibu na papir:

Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.

Enciklopedijsko geslo

Viri brez urejenih metapodatkov
Avtorstva z Wikipedije ne navajamo, saj le te članke tudi drugi avtorji ves čas spreminjajo
Datum pri citiranju znotraj Wikijev ni potreben

Forum

Ko spletišče navajamo v tisku, navedku na koncu dodamo še splet.
Na primer:

Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

Primer navajanja:

J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

Zahtevni za citiranje, včasih manjka ime avtorja
Datum ogleda ni potreben
Primer navajanja:

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

Taki članki so redkost, saj objave slej ko prej dobijo svojo natisnjeno verzijo.
Pri osebnem spletišču je navajanje imen obvezno
Če prispevek nima naslova, v oglatem oklepaju pojasnimo, za kaj gre (citiranje dela besedila) in dodamo na spletu.

Zapis v podatkovni zbirki

Imena urednikov se mora postaviti za naslov zbirke.
Primer:

Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

Primer navajanja diplomske naloge:

Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Prosojnice, video predavanja, animacija

Navedemo tudi podatek o lokaciji prosojnic in oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
Primer navajanja:

Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

Sklic se praviloma napiše neposredno pod zemljevid, pri čimer se avtorja praviloma izpušča.
Primer navajanja:

Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Fotografija

Običajno vire navajamo neposredno pod fotografijami (Slika1, Slika2)
Virov grafikonov in tabel ne navajamo v seznam literature, ampak neposredno pod njimi, navedemo avtorja fotografiranih stvaritev
Fotografije priznanih avtorjev, doslednih, korektno opremimo z imeni, kadar pa se fotograf podpiše le z vzdevkom, ime izpustimo
Primer navajanja:

Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

Risba

Primer navajanja:

Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

Naslove glasbene klasike slovenimo
Primer navajanja:

Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

Težava je, da se podatki o tvorcih pojavijo prehitro, da bi jih zapisal ali pa manjkajo
Avtor radijske ali televizijske oddaje je ali urednik ali novinar.
Primer navajanja:

Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju

Nepoznavanje temeljinih referenc
Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
Vljudnostno vključevanje strokovnih kolegov, mentorjev med reference, čeprav niso dovolj relevantni
Nenavajanje konkurenčnih avtorjev, ki jih ne maramo
Samocitiranje
Citiranje zaradi citiranja
Navajanje dolgih http-jev
Navajanje http-jev brez avtorjev in naslovov
Navajanje zgolj leksikona, brez naslovov

Navajanje na Wikipediji

Razlogi za sklicevanje:

Da se med viri ne navajajo drugi članki iz Wikipedije
Poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj
Wikipedija nima svojega stila, sprejema vse standarde, citiranje znotraj istega članka je poenoteno

Žanri

Možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in pisno komunikacijo je na spletu veliko
Stroka pomeni 1) disciplina => poimenuje znanstvena področja 2) kar se uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu (strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega)
Znanstveni članek => prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji, sintetično in kritično poročanje, nadgrajevanje s svojimi stališči
Strokovni članek => že objavljena spoznanja z mislijo na uporabnost in promocijo, objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji
Poljudni članek => popularizacija, družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj, objavljeni v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
Monografske publikacije => oz. knjige, ločijo se na znanstvene, strokovne, univerzitetne učbenike, šolske učbenike, učno gradivo, priročnike, magisterije in disertacije ali diplome po cobissu
Za plezanje po akademski lestvici štejejo le objave z nalepko znanstveno, najpogostejši kazalec je mesto objave
Članki na Wikipediji nimajo enakega statusa, razlikujejo se po dolžini, zahteva po encikopedičnosti pomeni zahteva po konciznem, jedrnatem izražanju
Status strokovnega članka imajo: podatkovne zbirke, poročila o dogodku, povzetki, članki, kritike, eseji, učbeniki, priročniki, razprave ipd.

Šolsko pisanje

Žanri šolskega pisanja so referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat)
Manj kot je pisec izkušen, bolj bo očiten šolski značaj njegovega pisanja
Mentorji s predantnim naštevanjem formalnih zahtev v očeh ozaveščenega spletnega pisca izgubljajo svoj ugled in verodostojnost

Popravljanje

Popravljanje = lektoriranje + korigiranje
Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno (odprava zatipkanih, pravopisnih napak, slogovnih pomanjkljivosti) in ne bi oviralo sporočilo ali povzročilo komunikacijski nesporazum. Danes je to bolj dejavnost urednika, ki besedilo le oblikovno pripravi na objavo (tehnični popravki)
Očitki, da s popravki pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo
Korektura/korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil nekdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje, besedila pripravljena na objavo
Danes lektoriramo v urejevalniku s funkcijo sledi spremembam
Uredništvo/urednikovanje je vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi

Komunikacija v stroki

E- pošta

Ena najpogostejših rab računalnika, interneta, telefonov
Najprej namenjena le znanstveni komunikaciji, v 80-ih letih pa uporabna za globalno dopisovanje
Neodzivanje na pošto je nedopustno, nevljudno je, če se na prejeti odgovor ne zahvalimo
Potrditev prejema pošte, priporočljivo je na pošto odgovarjati takoj in uporaba standardne slovenščine
Odstranitev vlečke citiranih predhodnih pisem, preverjanje naslovnikom in izogibaneje obsežnim priponkam
Datoteke v splošno znanih in razširjenih formatih
Hranjenje poštnih sporočil je nerodni in nezanesljivo
Za (naslovnikov poštni načrt), Kp (komur pošljemo le v vednost), Skp (obveščanje brez videnja seznama drugih prejemnikov)
Nagovori (za njim je vejica ali klicaj)
Zaključek (S spoštovanjem, Lepo vas pozdravljam, Pozdrav)
Kraj in datum nista potrebna
Podpis (tikanje le ime, vikanje pa ime in priimek)
Kratko naslavljanje dokumentov, pomenljivo, enolično in razpored po abecedi, brez presledkov in strešic ali velikih črk, zaporedno šrevilčenje variant

Socialna omrežja

Ključne besede: skupnost, kooperativnost/kolaboracija, množičenje
Negativna konotacija: eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
Facebook (zasebna komunikacija, vzdrževanje skupnosti), YT (izmenjava vsebin), Blogspot (pisanje dnevnikov), Wikiji (prispevanje k skupnemu znanju)
Dunbarjevo število (maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik)
Nevarnosti sta mitiziranje (konstruiranje razlag, ki oblikujejo všečno podobo skupnosti, ji godijo) in sum za prikrivanje podatkov
Tvit je sporočilo v socilanem omrežju Twitter, oblika bloganja in omejena na 140 znakov, vsebinsko je na prvem mestu zabava in nato politika in strokovnost, promocija in diseminacija strokovnih objav, je nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav
Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju Linkedln

Zagovor

Zagovori akademskih spisov (referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov)
Zagovor je oblika strokovnega pogovarjanja, ki obsega predviden protokol
Zagovor ima praviloma generalko, trajanje zagovora za doktorsko disertacijo je dve uri, za nižje stopnje pa manj

Literarna kritika

Literarna kritika => predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman), ima status publicističnih besedil, je v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in literarne ter kulturne revije)
Strokovna kritika => predmet je strokovno oz. znanstveno delo (literarnozgodovinska monografija), ima status strokovnih besedil, lahko je tudi v kategoriji znanstvenih besedil, najedmo jih v strokovnih revijah in v manjšem obsegu tudi v dnevnem tisku

Enciklopedični članek

Zahteva za večjo jedrnatost/konciznost
Odpovedovanje anekdotičnosti, izpuščanje prepodrobnih informacij, črtanje ponavljanj, fraz z nizko informacijsko vrednostjo, retorične figure
Zahteve za Wikipedijo: 1) soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih piscev 2) vrednostna nevtralnost

Bibliografski članek

Zgodnejši cilj spletnih enciklopedij je bil popis osebnosti, ki so bile že vključene v tiskane leksikone in enciklopedije
Kriterija za nove slovenske literarne zgodovinarje pri Wikipediji: 1) avtorstvo strokovne/znanstvene monografije 2) znanstvena kompetenca (jamči doktorski naziv)
Najprej osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, uvrstitev na različne sezname (verzolog, didaktik)

Članek v knjigi

Prej bodo prišla na vrsto dela poznanih avtorjev, ki so napisali že več knjig
Geslo: naslov knjige, brez podnaslova, daljše naslove krajšamo, zasedene naslove pospremimo z imenom avtorja/letnico v oklepaju
Glava gesla: naslov, avtor, letnica, žanr
Infopolje: avtor, naslov, podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, obseg, ponatisi, prevodi, predelave, ilustracije
Kratek povzetek (do 500 besed) --> akterji z imeni, kraj in čas dogajanja, namen, izid zgodbe
Fotografija naslovnice
Uvrstitev v žanr, tema, ključne besede
Poglavje o odmevu (literarne kritike, diplomska dela, razprave, literarnozgodovinske oznake)

Učbenik

Značilnosti učbeniškega pisanja: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupno avtorstvo, povezovanje učbenikov v serije
Didaktična ustreznost redukcije gradiva, izbor relevantnih tekstov
Nevarnost zapeljave manipulativnemu potencialu
Zasluštvo na račun maturantov
Očitki na račun učbenika:

1. izvor v pripravah na predavanja 2. učbenik = zmanjšana in poenostavljena oblika znanstvene monografije 3. zapomnljivost informacije postane pomembnejša od ustreznosti 4. prizadevanje za katalogizacijo 5. stremenje k enostavnosti (stereotipni, prežvečeni, preseženi koncepti in opredelitve) 6. prevelik delež nereflektiranih šolskih fraz

Študentom ni smiselno lajšati poti do informacij, temveč jih otežiti (samostojna angažiranost)

Strokovni blog

Blog je spletnik -> oblikovanje osebnega spletnega profila
Področni blog, osebni blog, blog na določeno temo
Politična diskusija, publicisti
Znanstveno publiciranje (čas za objavljanje, dolgotrajni recenzijski postopki)
Anonimnost objav, avtorjev narcizem, obsedenost z medijem, slog, širša publika
Izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznavanj, dialog med znanstveniki
Tiskane knjige -> najprej filtriraj nato objavi
Blogi -> najprej objavi nato filtriraj
Večja povezanost, večja živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

Na strokovno, znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/znanstvene skupnosti
Strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, vabila, polemike, oglase
Komunikacijo je mogoče regulirati:

1. predhodna objava

2. registracija sodelujočih v debati

3. neomejen dostop

SlovLit (1999)-> sprva namenjen temam študija, raziskav, kasneje pa tudi publikacijam, razpisom, vabilom na dogodke, kritike, diskusije, polemike itd.

Slog

Prej izraz besedilo pomenil besedilo natisnjeno na papir, danes to povezujemo z zasloni
Stran besedila na papirju je pokončna, na zaslonu pa ležeča

Sestavni deli

Kompozicijski elementi strokovnih besedil:

1. avtorjevo ime

2. naslov

3. izvleček

4. ključne besede

5. povezave

6. kazalo

7. telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep)

8. literatura

9. priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)

Literarnovedne razprave besedila se začnejo s pregledovanjem in povzemanjem že napisanega na izbirno temo (nove paradigme, teorije, metode, zgledovanje po raziskovalnih postopkih v mednarodnem prostoru)

Naslov

Najbolj radikalni povzetek teksta, poskus krčenja celotne vsebine na nekaj besed
Strokovno pisanje si ne sme privoščiti poljubnih naslovov, ne sme povedati pol tistega, kar je namen besedila
Navodila:

1. natančno in jedrnato izražanje teme (<10 besed)

2. pravopisna brezhibnost

3. brez krajšav

4. ni v obliki stavka ali vprašanja

5. stvarni naslov pred metaforičnim ali citatnim

6. brez narekovajev za poseben pomen

7. brez velikih tiskanih črk

8. podnaslov ločen od naslova z dvopičjem, začne z veliko začetico

9. podnaslov ne ponavlja izrazov iz naslova

Izvleček

Izvleček/sinopsis/ abstrakt je krajša oblika povzetka -> presodiš, če te besedilo zanima ali ne
Sestavine:

1. predmet raziskave

2. metode

3. rezultati

4. sklep oz. implikacije

Največ 10 vrstic (100-500 besed)
Manjše črke, takoj za naslovom, lahko ležeče s pomikom v desno
Vodilo pri pisanju razprave
Odsvetovana je praksa deskriptivnih izvlečkov (naštevanje)

Ključne besede

Pazi na frekventnost izrazov in na terminološko težo (utrjeni têrmin, redko neologizem)
Googlanje, utrjenost v enciklopedijah, leksikonih
Jedrnatost, kračina

Kazalo vsebine

Samodejno v wikijih po obsegu štirih poglavij
Kazalo naj bo sestavljeni iz poglavij, ki si sledijo v logičnem zaporedju

Povezave

Ključni element razločevanja med besedilom na papirju in besedilom na zaslonu (tekst, hipertekst)
V wikijih povezave označujejo oglati oklepaji -> dvojni je samostojen članek na wikijih, enojni pa spletne lokacije zunaj wikijev
Povezave v oblikah sklicevanja

Napake

Jezikoslovni kotičkarji = jezikoslovci, ki so svoj publicistični opus gradili iz člankov o prav in narobe, v stroki niso uživali velikega ugleda
Hibe humanističnega pisanja

Gostobesednost

Delo lektorjev -> črtanje odvečnik besed in besednih zvez
Nekateri deli besedila ne prispevajo k razumevanju sporočila, ampak namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo (sporočajo o avtorjevem načinu razmišljanja in izražanja
S črtanjem manj informativne informacije in dele besedila, besedilo prevanjamo v strokovni jezik

Pomanjkanje konteksta

Strokovni poznavalec je tisti, ki ve, kako do informacij priti, jih postaviti v kontekst
Velika napaka je nasilno posploševanje
Uporaba besed šele in že (raje izpustimo, nista najboljši legitimizaciji za strokovno nevtralnost besedila)
Odsvetovana uporaba: celo, kar, samo (izražajo presenečenje) in imajo znak piščevega vrednotnja stvari

Manierizem

Teksti z večinsko retoriko -> prepoznali po besedah, ki poudarjajo vzročno-posledično povezanost izjav (torej, seveda, potemtakem, zato, saj, ker) ali pa sporočilo zaokrožajo (sevedam jasno, nedvomno, vsekakor, brez zadrege, očitno, sklenemo)
Nezavedna raba redkih in zastarelih besed
Raba papirnatih izrazov (potemtakem, nemara, denimo)

Slogovna ubornost

Pretirano ponavljanje izrazov, uporaba: ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja
Direktni+o imenovanje avtorja izjave -> manjša možnost napačnega pripisovanja izjav
Ponavljajoče se sintaktične tvorbe niso znak slogovne manire, temveč bolj malomarnosti
Moteča uporaba besed predstavljati in predstavnik
Stereotipi šolskega izražanja (beseda prisoten)

Pristranskost

Znanost nam pomaga preseči biologizme in oblikovati objektivne, nepristranske sodbe
Zaljubljenost v temo -> pristranskost (poimenovanje avtorja le po imenu ali priimku)
Pristranskost ideološke narave, intenzivna uporaba narekovajev -> ironičen pomen
Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi

Terminologija

Jezikoslovje in zgodovinska izkušnja pripovedujeta o arbitrarnih imenih, ki so posledica družbene prakse in družbenega dogovora
Imena in termini so lahko jezikovno ustrezni ali manj ustrezni, ne morejo biti vnaprej pravi ali napačni

Spol in število

Moški spol je nevtralen spol
Spolnemu opredeljevanju se včasih uspe izogniti z obliko množine
Poročanje o raziskovalnih rezultatih -> uporaba prve osebe ednine (moteče: hvaljenje, pripisovanje zaslug)
Prva oseba mnnožine -> uporava zaradi ohranjanje občutke nevtralnosti

Mentalno branbovstvo in servilnost

Razmerje med domačim (tradicionalnih, svojim) in tujim (prevzeto)
Vprašanje virov in literature črpanja podatkov, metodološki vzorci

Govorne prezentacija

Prezentacija strokovnih informacij je objavljanje (strokovni časopisi, monografije, zborniki...) -> objave bibliografsko registrirane
Podlaga za predavanje je predhodna objava
Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo (branje motijo opombe, bibliografske navedbe, citati)
Predavanje -> kakšen citat, oblikovanje po svoje, krajši stavki, manj zapletene sintakse, več ponavljanja)
Govorec si lahko privošči kakšno izrazno lastnost, ki bi bila za pisca uvršena med napake
Jamčenje govorčeve prave uspešnosti je, da natančno ve, kaj želi sporočiti, predanost, prepričanje v sporočilo
Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila

Prosojnice

Pomoč pri prevajanju objavljenega članka v predavateljsko obliko, pomoč pri retoričnem zaokroženju in povzemanju njegove glavne točke ter sporočila
PowerPoint, Google Slides, Prezi, Google Docs, Libre Office
Slabe plati-> zavedejo predavatelja v prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalci le sledijo tekstu na prosojnicah in pozabijo na ostalo
Prosonice so namenjene seznamskemu podajanju informacij
Ne preveč teksta na stran, ne preveč barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi, plesočega besedila

Vizualizacije

Prosojnice so ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij (vizualizacija govorjenega)

Fotografije

Pojav filma na začetku 20. stoletja
Za razmah fotografije je zaslužna digitalizacija
Manipulacija s fotografijami uveljavila prej kot manipulacija s tekstom
Avtorstvo fotografij je še vedno strogo individualno
cc ohranja kategorijo individualnega avtrostva z atributom by -> ob uporabi izdelka vedno zahtevano ime njegovega avtorja
Ime avtorja lahko izpustimo, če se ta podpiše z vzdevkom
Značilnosti:

1) Fotografija ni objavljena samostojno, temveč v kombinaciji z besedilom ali drugimi slikami

2) Fotograf je večinoma en sam

3) Fotograf je praviloma napisan pod sliko in za njenim naslovom

Publicistiki je najbolj naklonjena publicistika in žanr reportaže (fotoreportaža= prevladuje slika)
Leposlovje -> naslovnice, žanri z dokumentarno literaturo
Vsakdanje poročanje -> blogi, Facebook in druga socialna omrežja
Zanesljivo mesto za hrambo posamznikovih fotografij -> Picasa Web Albums, Google +
Najuporabnejše so fotografije v Wikimedijski zbirki (Commons)

Linciranje fotografij

Wikimedijina spletišča ne dovolijo objave kiparskih ali slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen če je od smrti umetnika minilo že več kot 70 let
Posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili omejeni v ločljivosti
Fotografije umetnostnih izdelkov so za Wikimedijo problematične -> nalagamo na druga mesta

Fotografiranje kulturne dediščine

Posledice pri objavljanju fotografij kulturne dediščine je pustil Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki v 44. členu za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika

Infografika

Informacijska grafika -> je oblika vizualizacije podatkov, vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh
Zanimanje spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, ki so nastala zaradi naraščanja števila podatkov
Statistične podatke zajema grafika iz podatkovnih zbirk, te pa so v literarni vedni prisotne v empiričnih literarnih vedah

Tabele

Podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami
Besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano
Naslovna okenca naj se začnejo z veliko začetnico

Grafikoni

Grafikon -> histogram, črtni, stolpični, tortni, graf funkcije, omrežni, organizacijski...
Diagram -> časovni/kronološki, drevesni, omrežni, organizacijski...
Kartogram -> shema, piktogram

Zemljevidi

Prva začutila potrebo po zemljevidu Marja Boršnik -> načrt Poljan -> 1. knjiga Tavčarjevega Zbranega dela
Literarni sloji na javnem spletišču Geopedija (Literarni spomeniki, Literarne poti)

Besedni oblak

Wordle -> izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo
Voyant tools -> o besedilu pove še kaj drugega statistično zanimivega

Literarnovedna igra

Iskanje

Povezano s strmim naraščanjem števila informacij
Da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, ima vsak od njih svojo kodo (številska identifikacija)
Disambigvacija = razločitev pomenov
ORCID = mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije
Identifikacija knjižnih objav -> od 1970 -> število ISBN (podeli osrednja nacionalna bibliografska inštitucija)

UDK

Univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje
Bolj v javni zavesti so enciklopedične klasifikacije delijo znanosti na dve področji -> družbene in naravoslovne -> empirične (eksperimentalne) in formalne znanosti -> temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti

DOI

Standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšnem dostopu do znanstvenih objav podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
Kdor naleti na to kodo, lahko brezplačno izve, na kateri dokumet se nanaša
Številka pred poševnico (založnik), številka za poševnico (publikacija)

COBISS ID

Z njo opremljena vsaka pri nas registrirana objava, ne glede na medij
Cenjena na wikijih -> klik nanjo bralca pripelje neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji

Podatki za podatkovne zbirke

Podatek = dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša, podatki se vpisujejo, zbirajo in preverjajo -> nekateri se zavzemajo za izraz zajemek (natančneje izraža produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki)
Informacije so dveh vrst:

1) Dokument = fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo, v literarni vedi je to besedilo, danes enačimo z računalniško datoteko

2) Podatki = osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov

Število javno dostopnih podatkovnih zbirk narašča
Popisi knjig Tarasa Kermaunerja
Zbirka Slovenska kmečka povest

Iskanje po dLibu

Težave z iskanjem metapodatkov (avtorju ali naslovu dela) -> pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
Kadar je zadetkov preveč, vtipkamo dodatne izraze, za katere vemo, da jih tekst vsebuje
Niz besedil, ki se nahaja v besedilu skupaj, postavimo med narekovaje
Preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu

Seznam

Dolge sezname s kratkimi alinejami radi stavimo v dveh ali več stolpcih
Osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam in oštevilčeni seznam
Tudi kazala so seznami
Med literarnimi žanri izrabljajo naštevalno, seznamsko oz. epizodično kompozicijo, pustolovski, kolektivni itd.

Digitalna humanistika

Literarni segment digitalne humanistike = empirična literarna veda, gre za računalniško obdelavo humanističnih podatkov (ureditev v podatkovno zbirko, analiza, vizualizacija, prezentacija)
Področje stika dveh kultur

1) Znanosti (digitalna)

2) Humanistika

Digitalna humanistika -> zajema tudi novo vedo kulturnomiko, osnovno orodje je Googlov Ngram Viewer, skupne točke z anglistiko
Seznam raziskovalne dejavnosti:

1) Zajem (digitalizacija, programiranje, izdelava seznamov)

2) Obogatitev (modeliranje, urejanje, kartografiranje)

3) Analiza (luščenje informacij, vizualizacija, pridobivanje podatkov, strojno učenje)

4) Interpretacija (pripisovanje pomena, modeliranje, povzemanje, kontekstualizacija)

5) Razpečevanje in hranjenje (publiciranje, razporejanje, arhiviranje, licenciranje)

6) Kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje)

7) Meta HD- dejavnosti (poučevanje, financiranje, strokovno ocenjevannje)

Konstrukcija in uporaba podatkovnih zbirk
Kritika? Empirično ukvarjanje s humanističnimi vsebinami, ki naj bi te vsebine desakraliziralo
Med prva slovenska digitalnohumanistična podjetja lahko uvrstimo oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi
Digitalna knjižnica Slovenije (DLib)
Slovenska je v tretji fazi -> spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov
Najbolj zavzeti so literarni zgodovinarji, nato zgodovinarji, bibliotekarji, teologi, psihologi

Empirične metode

Empiričen = podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom (=sinonim znanosti)
Empirično je:

1) pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem

2) merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)

3) preverljivost meritev

V literarno vedo so prišli:

1) iz nehumanističnih ved

2) iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij

3) preko jezikoslovja

4) preko tržnih raziskav knjige

5) iz tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi

Javno dostopne so le tiste, ki se odvijajo v akademskem okolju
Empirične literarnovedne raziskave -> v Sloveniji so količinsko skromnejše, utemeljevale od 2001 naprej

Programi

Zajem podatkov (Weka, data mining software)
Analiza besedil in drugih podatkov (Gephi -> grafi, Bookworm -> vizualizacije besedne dinamike v velikih knjižnicah, PAIR)
Anketiranje (Survey Monkey)
Bibliografija (Bibliopedia)
Blog (Blogger)
Knjižnice (WorldCat)
Prezentacija (Prezi)
Slike (Picasa)

Projekti, revije

Glottmetrics
Literary Lab
Tapor
Europeana
Perseus

Računalniško jezikoslovje

Razume leposlovje kot posebno obliko podatkov, ki zaradi svoje specifične fukcije iščejo po ločeni obravnavi
Zanimivo je, ko se ukvarja z:

1) iskanje po leposlovju

2) povzemnanje zgodb

3) oblikovanje priporočilnih seznamov

4) analiza bralčevih čustvenih odzivov

5) identifikacija in analiza literarnih žanrov

Orodja in korpusi

Prevajalni sistemi Amebis Presis
Pregibnik podjetja Amebis
Jezikovnotehnološka orodja so bila napravljena za manipulacijo pisnega korpusa Gigafida

Slovarček neznanih besed

Paradigma = vzorec, primer
Bibliofil = posameznik, ki ima rad knjige
Inertnost = lenobnost, nedelavnost
Diseminacija = razširjanje
Vobče = sploh, nasploh
Diletant = amater
Fakt = dejstvo