Klarasebenik
Slovar - Nova pisarija
urediPISA - Programme for International Student Assessment
NPOV - nepristranskost (Neutral Point Of View)
enter (tipka) - vnašalka
alt (tipka) - izmenjalka
eksaminator - izpraševalec pri izpitu
Amiš - pripadnik protestantske krščanske veje, ki zavrača napredek
ludisti - tovarniški delavci, ki so ob prihodu industrijske revolucije v 19. stol. razbijali stroje
analfabet - nepismen človek
ad hoc - za ta namen
egalitarizem - gibanje, ki ne priznava socialnih in naravnih razlik med ljudmi in jih želi odpraviti
inertno - lenobno, neaktivno; pristajanje na obstoječe
recenzija - strokovno mnenje, ocena
kalkirati - dobesedno prevajati značilne izraze tujega jezika
kurziv - postrani tisk
plasirati - doseči, da se nekaj uveljavi
paradigma - bistvena sprememba, ki ima dolgoročne posledice
uzurpator - prilastitelj
haptičen - ta, ki daje možnost dojemanja v tre razsežnostih
postulat - zahteva
koncept - sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek
kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
revidiranje - brisanje
jezikovna entiteta - kar je, kar obstaja
emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
subverzija - prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
etatistični - državni
merkantilistični - tržni
kredibilnost - verodostojnost, zanesljivost
skepsa - dvom; odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa
pluralnost - številnost
eklatanten- očiten, jasen, prepričljiv
aspiracija - prizadevanje za kaj, težnja, želja
lingua franca - jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (to postaja angleščina)
podlistek - prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih
NPOV - neutral point of view
estrada - informiranje na zabaven način
diletantizem - površno opravljanje nekega dela
embargo - trgovinska zapora
diseminacija - razširjanje
anahron - ni v skladu z določenim časom, razmerami
izvedeno delo - posnetek originala (npr. izveden film po originalnem romanu)
defetizem - mnenje, da je kako delo brezuspešno; malodušje
diletantizem - začetništvo
Sicris - SlovenIan Current Research Information System = Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (bibliografije)
diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater
larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
agitator - tisti, ki pridobiva koga za kaj
RAČUNALNIK
txt pomeni golo besedilo
doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
htm ali html je spletno besedilo
pdf je natisljivo besedilo
besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
Nova pisarija
urediČeprav ob obvezah, ki nam jih eno na drugo brez prestanka nalagajo profesorji, po navadi zavzdihnem in si mislim, le kaj mi je tega treba, po uvodnih (in težkih) nekaj vrsticah zapadem v vsebino in jo predelam. Tako je tudi z Novo pisarijo, katere pomembnejše informacije sem se odločila kot nekakšen povzetek zapisati tu spodaj.
Pismenost
Pismenost je na začetku (Vodnik) pomenila slovnico, danes izraz pomeni "znanje branja in pisanja" oz. obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
Prešernova Nova pisarija je satira na zaskrbljenost nekaterih takratnih posameznikov (Kopitar ipd.) zaradi porasta pisanja med ljudi, češ da ne morejo kar vsi pisati.
Razumevanje pismenosti se spreminja - včasih zgolj uporaba svinčnika in papirja, danes e-pošta in računalniške spretnosti. Pismenost je dvojna sposobnost, sposobnost sprejemanja, razumevanja in tvorjenja, posredovanja. Pismenosti je več - glasbeno pismen, kartografsko pismen, računalniška pismenost itd. Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.
Informacijska družba
Uvajajo se novi pojmi: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ... Vzniknil je dvom, ali se bodo knjige v nadaljnje še vedno tiskale in odgovor je, da se bodo, vsaj kar se tiče leposlovja. Res pa je, da se bo manjšala uporaba tiskanih knjig in večala pogostost branja preko ekrana. Humanisti niti ne bi smeli zavračati široke palete informacij in založniki ne zagovarjati samo tiskanih oblik, če je na razpolago veliko več možnosti za branje, kot bi jih bilo samo s tiskanimi knjigami.
Wikiji
Hitro, dostopno, sodelovanje. Smisel je v dostopnosti znanosti. Podpora socialnim projektom, kulturi. Želja po znanju brez ekonomskega ozadja. Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije. Na Wikipediji vidimo, koliko je prispevkov v posameznih jezikih. Na Wikipediji je 290 jezikov, slovenščina skupaj z 83 drugimi spada met vitalne jezike, ki jim potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco. Sicer je na lestvici jezikov na Wikipediji trenutno okrog 40. mesta. Za Wikipedijo (slovenska gesla) "redno" piše zgolj 500 ljudi (0,025%), zares pridnih zgolj 20 (prispevajo 83% vnosov).
Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni "licenca ustvarjalnega ljudstva". Avtorstvo je na Wikipediji razumljeno kot ovira kreativnosti posameznika, uveljavljanje le-tega pa kot stvar ega in želje po honorarju. Nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja.
Wikiverza, ki jo lahko razumemo kot nekakšen peskovnik ali pripravljalnico za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo: gesla v seminarskem sodelovanju na Wikiverzi počasi dozorijo do oblike, ki je primerna za »objavo« na Wikipediji.
Avtor
Literarna zgodovina → v 60. letih prejšnjega stoletja usmerjena k avtorju, naslednja generacija k besedilu, v 80. letih pozornost k bralcu in njegovim kulturnih interesom.
Motivacija za pisanje
Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev.
Pišemo lahko iz različnih razlogov (zaradi predmeta vrednega ubesedovanja, zaradi samega sebe oziroma zaradi socialne skupine kateri pripadamo). Pišimo na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko. Med neetične bi lahko uvrstili tudi bolezensko motivacijo, torej pisanje zaradi pisanja. Taki pisci niso primerni za strokovno pisanje, saj to zahteva zanimanje za temo o kateri pišemo.
Izbira jezika
Jezik izbiramo glede na naslovnika, bralce.
Izbira teme
Naše preživetje ni neposredno vezano na izbiro teme, zato smo pri tem lahko drznejši in svobodni.
Usoda avtorstva
Upoštevati morajo zakonodajo, mi pa jih ne smemo napačno navajati, niti spreminjati vsebine pod njihovim imenom.
Objavljanje
Danes lahko besedilo natipkamo in ga naložimo na strežnik, v tradicionalni obliki pa gre besedilo v tisk. Spletna besedila lažje dosežejo več bralcev.
Množični um ali pametna množica
V socialni teoriji obstaja kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness (Miran Hladnik, Nova pisarija). Je konstruktivna ustvarjalna sila in jo moramo (v naše dobro) upoštevati.
Avtorske licence
CC - creative commons ima več možnosti: lahko se navaja z avtorjem, deli pod istimi pogoji (copyleft), so nekomercionalna, lahko se prikazujejo brez predelave. Licenco lahko vmes spremenimo.
Copyright
To je avtorska zakonodaja. Neumetnostni izdelki niso zaščiteni (dokumenti in delovni papirji, odkritja, amaterski posnetki ...)
(Nenujna) oznaka je ©. Za kršenje se uveljavlja denarno kazen. Kopiranje na spletu za javno uporabo ali prodajo ni prosto brez dovoljenja (ali proste uporabe).
Problem je, da preveč poudarja avtorstvo in da ne paše na splet, kakor je ustrezala tiskanim medijem. Informacije razumemo drugače, kot fizično lastnino.
V določenih situacijah lahko uporabljamo vsebino, če avtor soglaša (v dobri veri). Kupec knjige pa ne sme razmnoževati, če nima izrecnega dovoljenja. Obsežni citati so nedovoljeni. Pri pisanju učbenikov se priporoča, da so v njih prosto dostopne fotografije, da objava ni prepovedana.
Bralec Večina informacij je odprta, nekatere so za bralce zaprte, veliko znanstvenih objav je plačljivih. EU zahteva prost dostop.
OA open access- vse znanstvene info. Prosta vsebina ≠ prost dostop. Prosto vsebino lahko spreminjamo. Prosto znanje, open knowledge, so širše odprti podatki.
Projekt Open Access Slovenia – brezplačna dostopnost, prosti dostop - kjerkoli in kadarkoli dostopamo do nje. odprti dostop - materialne pravice zadržane, CC.
Poznamo zlat prost dostop, kjer so revijalni članki, v zelenem pa so pred- ali poobjave. Sivi dostop so težko dosegljive vseb.
DOAJ so prostodostopne revije, ROARMAP pa seznam pros. dost.
Založbe
Na wikipediji je napisano javna last. Aarona Swartza je ukradel znanstvene članke in naredil samomor – širi se zavest, da je boljša javna last. Predatorske založbe – znanstveno objavljanje avtorjev s celega sveta. Na spletu po principu zlatega p. d. Naj bi kršila osnovna pravila z navajanjem osebnosti brez njihove vednosti.
'Repozitoriji
Štejejo število ogledov. PKP, kanadski projekt, za izdajaneje publikacij, monografij in indeksiranje spletnih virov. Prostovoljni prispevki. DRYAD, mednarodni repozitorij ima prost dostop in plačljivo postavitev. Spletni forum SLOVLIT skrbi za slovensko literarnovedno skupnost. Lociran je na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan.
Varovanje zasebnosti
Množično nezaupanje v digitalizacijo. Ločevanje med javnim in zasebnim nima jasne meje. Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov skrbi za varovanje. Prepovedano je iskanje po imenih in priimkih v korpusih. Ne sme se prepisovati naslovov krajanov, mediji pa lahko razkrivajo nekatere intimne podatke.
Kredibilnost
Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev. Lahko se z njim ne strinjamo, vendar mu verjamemo, da piše z najboljšim namenom, da preverja informacije, iz katerih gradi sporočilo, trezno sklepa, da ni pristaš samovoljnih fantastičnih konstruktov resničnosti. Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris.
Alan Sokal (Sokalova potegavščina) - priznan matematik in fizik, ki je reviji Social Text podtaknil članek, poln neumnosti, ti pa so ga zaradi avtorjeve uveljavljenosti brez preverjanja, ali so podatki resnični, objavili.
Če zanemarimo osrednja mesta: dnevni časopisi, strokovne revije, nastopi v osrednjih informativnih oddajah na TV ipd., kjer uredniki izbirajo in odločajo med informacijsko ponudbo, lahko brez velikih toda pristanemo na posplošujočo trditev, da lahko vsakdo objavi vse.
Aktivizem
Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist; med drugo vojno so aktivist rekli političnim delavcem OF na terenu. Splošni pomen 'kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju' velja tudi za današnje aktiviste: feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti, ki nastopajo proti vsemu »od zunaj« in »od zgoraj« itd.
Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja, to pa je ravno tisto, česar si aktivizem ne sme privoščiti. Prava oznaka kritičnega mišljenja: biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv. Neodvisni ocenjevalci naj bi jamčili, da pri presojah ne bi prihajalo do nepotizma, tj. preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov. O slepi recenziji govorimo, kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, o dvojno slepi recenziji, kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje.
AVTORSTVO: Institucionalna vezanost avtorju daje veljavnost legitimnosti, pa a zavira objavo prelomnih odkritij, ki niso v skladu z njo. Besedila gredo skozi recenzijski postopek (o zanesljivosti).
Starost dokumentov nam lahko olajša le v smislu, da je stara dela preučilo že več ljudi, nova pa še čakajo na to.
Navedena sta 2 konkretna primera preverjanja in filtriranja literarnovednih info, Cankarjeva smrt in Prešeren kot kranjski pesnik (bil naj bi vseslovenski).
STROKOVNO RECENZIRANJE: O kredibilnosti. Slepa recenzija, kadar avtor ne pozna ocenjevalca. Dvojna slepa recenzija, če tudi avtor nima podatka o avtorju. Avtor lahko naroči dodatno recenzijo, če presodi pristranskost recenzenta (urednika). Na Wikivirih obarvane popravke vključimo v besedilo, da izgleda kredibilno.
Recenzijski postopek: določitev tipa članka tematsko področje ustreznost naslova obseg članka v znakih ugotavljanje celovitosti podatkov(kaj manjka) oznaka jezikovne plati presoja sloga primernost terminologije tehnična pravilnost ... napačne trditve itd.
Na koncu obkrožijo, če je članek primeren za takojšnjo objavo, je pogojno primeren (upoštevanje pripomb) ali pa ni primeren.
PRAVOPIS: Slab pravopis vzbuja nezaupanje avtorju. Tudi upoštevanje ločil, pomišljaj dobimo z nizem <Ctrl> in <-> na numeričnem delu tipkovnice. Čeprav pri meni to zmanjša celo okno. Pozor Zaimek le-ta je značilen samo za pisna besedila. (Tale) Narekovaji – pravopis dopušča rabo obojih " in »«. Potrudili bi se lahko za slovenske „“. Izognemo se jim lahko s kratico t. i.
Dvopičje – Cobiss ga uporablja za tehnično razločevanje, ni levostičen. Veznikov itd., npr. in itn. ni primerno uporabljati v isti povedi.
Pika – manj ustaljena raba pri napisih pod slikami in nadpisih.
VELIKE ZAČETNICE: Pri alinejnem naštevanju se rešujemo s podpičji. Naslove kolon ali vrstic pišemo kar z veliko.
Digitalna pismenost
txt pomeni golo besedilo doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo htm ali html je spletno besedilo pdf je natisljivo besedilo besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
Priljubljen način nepismenosti je pošiljanje le dokumentov v jpeg.
WIKI BESEDILA: Navodila za pisanje. Cobissovo številko vnesemo s 'COBISS|ID=nnnnnnn, infopolje pisec, infopolje knjiga, (razprti tisk) razprto|aaaaaaa', podobno navajamo tudi gotico.
Najpogostejša mašila: 'tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali'.
Sporočanje popravkov in komentarjev: Ustno, pisno, v urejevalniku sledimo spremembam. Lahko jih razveljavimo na digitalnih spletnih virih. Za popravke nikoli ne uporabljajmo pdf formata.
Na Wikiverzi naj bi popravljali s predlogo beseda s popravljeno napako.
Navajanje
Sklici so pogosto nedokumentirani. Pomembno je, da se ne izognemo odgovornosti, ki prihaja s svobodo govora. Pasivni člani posebej potrebujejo avtoritete, na katere se sklicujejo. Pri akademskem pisanju naj delež citatov ne bo večji od 20 %. (Ta meja je premična). Pretirano citiranje ni kaznivo.
Prepisovanje
Moralno zavrženo. etimološki pomen besede copia = 'obilje', 'blagostanje', bolj se cenijo kopije od originalov. Nenavajanje virov je plagiatorstvo. Tudi parafraziranje, ko tuje misli povemo s svojimi besedami ni strokovno korektno.
Citatni indeksi
Citation index izpisuje sklice, da se dobi pregled, katere izjave so večkrat citirane, torej pomembnejše. Ti sistemi so še SSCI, AHCI ...
Citatna zbirka na spletu je Google Scholar. h-indeks je razmerje med številom največkrat cit. del in številom njegovih citatov. i10-indeks je število objav, ki so bile vsaj 10x citirane.
Merjenje je dobro, da se izognemo neobjektivnim ocenam.
Faktor vpliva
Z indeksom IF, pove stopnjo uglednosti znan. revije. Št. citatov iz revije v drugih revijah / št. objavljenih člankov (izračunan delež). Vpeljan je bil, da bi knjižnicam prikazali odmevnost revij, pa se ga žal napačno izrablja.
Večina revij je z angleškega govornega področja. Ne loči med citati, zajetimi v kritikah in izven. ORCID - sistem, ki skuša to upoštevati
Znanstvena skupnost bi raje prost dostop do objav, tudi če so podatki stari.
Algoritem PageRank na Googlu razvršča spletne strani glede na št. povezav nanje in po kvaliteti le-teh. Uveljavlja se še Open Citations Corpus.
Na Wikipediji si branost ogledamo na podatki o strani
sl=slovenski, v=Wikiverza, b=Wikiknjige, s=Wikivir
Slovenske znanstvene revije
Literarni zgodovinarji: Miroslav Košuta (Ita.), Ištvam Lukacs (Madž.), Janko Leorin (Ang.), Henry Cooper (Ang.), Silvija Borovnik (Mb), Blanka Boršnar (Mb), Miran Štuhec
Revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Phainomena ...
Tuje revije o slo. književnosti: Slavistika (Beograd), Slovene Studies (ZDA), Pamiętnik Słowiański
Citatni slogi
Glavni stili: APA, MLA, AMA, čikaški in wikipedijski. Humanisti večinoma sežejo po MLA-ju (letnica ni v ospredju) in čikaškem (letnica za avtorjem):
čikaški: Flisar, Evald. 2015. "Čarovnikov vajenec". 16 ali kratki sklic v besedilu (Flisar, 2015, 16)
MLA: Flisar, Evald. "Čarovnikov vajenec". (2015) 16 (Flisar, Čarovnikov vajenec, 16)
Citiranje na WIKIJIH: Avtor. Naslov prispevka. Revija/knjiga (letnica) in povezava na Cobbiss ali dLib.
Tehnika citiranja
Citat je iz 2 delov, iz besedila in navedbe. Prvi je ločen z narekovaji, drugi pa je lahko cel v oklepaju, opomba, kjer je sklic ... Pri opombah sta samo 2 prepovedi, da bi se zapovrstje številk v opombah mešalo in da bi se na eno stvar nanašalo več opomb.
Kadar želimo citirati izrečeno besedilo, ne dajemo dvojnih narekovajev.
Od kod vse citiramo
Če citiramo iz drugega jezika, citat prevedemo, če ni angleščina (splošni jeziki). Drugojezične prevode tujih izvirnikov je neprimerno citirati.
Viri in literatura
Kadar citiramo po sekundarnem viru in je primarni nedostopen, naredimo po zgledu: Trstenjak je 1931 ugotovil tole: (Mestek 2011: 213)
Zaslon in papir
CTP - tehnologija, ki ne potrebuje filma za tisk Navedva knjige na enem in drugem:
zaslon ima dodano Cobbis povezavo
Na ničemer ne pišemo celih URL naslovov.
Cobiss
3 oblike bibliografskih enot: polni, ISBD (še najkrajši) in COMARC
Wikikoda
- Evald Flisar. Čarovnikov vajenec. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2015. (povezava na Cobiss) uporabljeni so znaki *, 'x2
Koda DOI (Digital Object Identifier System) so zunaj Slo opremljene navedbe. V knjigi pisano navedbo označimo, da je 'tudi na Wikiviru'.
Članek v zborniku
Potrebujemo zapis o članku in o zborniku. Napiše se urednika, avtorja, povezavo, če je.
Če želimo, da je posnetek predavanja 'za' piko, jo naredimo znotraj oklepajev (...net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.])
O ostalih navajanjih ne bom pisala obnove, ker je najboljši vir Pisarija sama.
Enciklopedijsko geslo
V Cobissu in dLibu večinoma ni virov. Kadar povzemamo z Wikipedije in želimo dati povezavo, naredimo oglata oklepaja, pred naslovom v oglatih oklepajih dodamo še :w:sl:.
Avtorja strani ne navajamo, saj ga lahko nadgradijo drugi. Nujno je pisati NASLOV, SPLETIŠČE IN DATUM. Znotraj wikijev niti datuma ne navajamo.
URL povezave NE pišemo. Datum navedbe pa.
Enciklopedija Slovenije še ni na digitalnem dostopu.
Pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tipk <Ctrl> in <-> na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <-> na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj pride v poštev redko, le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. To se zgodi v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene. Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi, ne pa znotraj povedi. Pišemo torej Breznik-Ramovšev slovar, Občina Miren - Kostanjevica ter dihotomija domače – tuje.
Žanri
Beseda strokovno označuje tisto, kar ne dosega znanstvenega. Kratek znanstveni prispevek pa skoraj dosega znanstveni članek. Ta naj bi poročal o najnovejših objavah, ki jih avtor dopolnjuje s svojim mnenjem.
Strokovno pisanje: podatkovna zbirka, poročilo, povzetek, članek, kritika, enciklo. geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik ...
Šolsko pisanje: esej, referat, diplomske naloge Namen je opraviti šolske dolžnosti. Če ima pisec diplomske 2 mentorja, se znajo pojaviti razlike v zahtevi po navajanju virov.
Popravljanje
Lektura — popravljanje besedila drugega pisca (slovničnost, vsebinska pravilnost) lektor — popravlja zatipkano itd lektoriranje — lepotno oblikovanje besedila, členjenje
korektura, korigiranje — odpravljanje napak, ki jih je naredil nekdo drug. (Kot smo mi za dLib)
urednik — prvi pregleda in se odloča o objavi.
Komunikacija v stroki
Elektronsko pošto so izumili zaradi znanstvene komunikacije 1961, za vse pa je od 80. let dalje. Nevljudno je obravnavanje e-pošte kot nepomembne, prav tako se zahvalimo za povabila in odpisujemo kot bi po navadni pošti.
Za: prejemnik
Kp: komur pošiljamo samo v vednost
Skp: skrita kopija (ni na seznamu)
Znak za prelom vrstice ^ in | Znak za odstavek ^ in p
Začetni nagovori na formalni ravni:
"Dragi kolegi" / začnemo s temo, ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj, nagovor smemo izpostaviti v ločenem odstavku.
Pismo zaključimo s frazo: "s spoštovanjem", "z lepimi pozdravi".
Če se s prejemnikom tikamo, napišemo samo svoje ime, drugače še priimek.
Podpis na Wikiju: -- in štiri tilde Klarasebenik (pogovor) to dobimo z <alt> + <126> na številski tipk.
l. r. pomeni lastnoročno, danes ni več v uporabi. Podpis lahko skeniramo in ga priložimo kot sliko.
Naslavljanje dokumentov: kratko, pomenljivo ali enolično, da se uredijo po abecedi. Če pošiljamo v bazo še z drugimi pošiljatelji, shranimo pod priimek ali ime.
Slog
Na spletu so različni pristopi k pisanju besedila, lahko je sredinsko razporejeno, levo-desno, na družabnih omrežjih po aktualnosti. Razlika s papirjem je ta, da je poravnava na računalniku prilagojena monitorju in je ležeča. Če želimo učinek knjige, vtipkamo Predloga:Proza, ki nam ponudi pokončno besedilo.
Kadar pišemo znanstveni prispevek, se velja zgledovati po načelu UMRIS, ki pomeni: uvod, metode, rezultati, sklep. Pri dodajanju povezav na koncu smo pozorni, da je označena cela beseda kot povezava in je lično na pogled.
Gostobesednost
Izrazito si delim mnenje z avtorjem Nove pisarije. Soglašam, da ni potrebe po kopičenju besed, ki ne povejo nič. Izpustimo naj mašila, odvečne členke, sklici, avtorji v oklepajih ...
Ostale pasti
Pozorni moramo biti tudi na razumljivost, da ne izpuščamo konteksta, ki ga bralec ne pozna. Kadar nimamo dovolj gradiva za to, da nekaj trdimo in izpostavljamo vzročno-posledične odnose, se temu raje odpovemo (izrazni asketizem).Zaradi naše malomarnosti v raziskavah ne ponavljamo, da 'avtor' ugotavlja in da sklepamo iz razpredelnic in analiz, ker je to jasno. Čeprav znanstvena dela zahtevajo nekaj balasta.
Govorna prezentacija
Pomagamo si lahko s prosojnicami, da upodobimo govorjeno, kar je dobrodošlo na vsakršnih novodobnih predstavitvah (referati, seminarske naloge, ... Pri prosojnicah ne pretiravajmo z učinki (kar potrdijo izdelki npr Microsoft Offica), praviloma označujemo fotografije. Navajati je treba avtorje fotografij, to so tisti, ki pritisnejo na sprožilec. Pri licenci c in cc napišemo ime in priimek avtorja.
Če bi želeli na Wikipediji objaviti fotografijo umetniškega dela, potrebujemo dovoljenje avtorja ali pa mora od njegove smrti miniti vsaj 70 let.
Ostalih navodil in priporočil ne bom povzemala, ker se tičejo grafične podobe in so v izvorniku pregledno prikazani.
UDK
To je univerzalna decimalna klasifikacija in pove, kam v znanost spadajo objave, kar je drugače od enkratnih številk ISBN.
DOI
Je standard za označevanje spletnih objav. Pomeni digital object identificator. OCR - omogoči pretvorbo slike časopisa v tekst, če ga želimo vzeti s slike.
COBISS ID
Ima jo vsaka pri nas registrirana objava.
Digitalna humanistika
Celotna Nova pisarija bi lahko bila primer dig. hum., empirične literarne vede s pomočjo računalnika. Ker se koristi računalniško obdelavo humanističnih odkrivanj, sledi njihova analiza in predstavitev.
Empirične metode
V literarnovednem področju pa ni samo vmešavanja digitalnega sveta, pač pa tudi pridobivanje podatkov s pomočjo empirije. To je: pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov in preverljivost meritev. V literarno vedo je ta način prišel iz matematike,iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij preko jezikoslovja (jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika, jezikovne tehnologije)
Slavistična revija
urediOb pregledovanju člankov v slavistični reviji sem v prvih nekaj trenutkih našla zanimiv naslov, ki me je dovolj pritegnil, da sem se besedila lotila brati. Članek Kako brati Krst pri Savici omenjeno delo označuje kot "odprto delo", ki zaradi te lastnosti ponuja številne interpretacije, izvirnost te pa je odvisna od naše stopnje kulturnega branja.
Avtor se osredotoči na štiri, me drugim omeni duhovščino Prešernovega časa, ki je delo preprosto razumela (in dovolila) kot proslavitev in zmago krščanstva, saj se Črtomir na koncu krsti; ali pa interpretacija, ki nam jo Prešeren ponudi že v Uvodu, kjer pojasnjuje, da je pesnitev nastala za njegovo osebno pomiritev ob izgubi prijatelja Matija Čopa in spoznanjem, da je Julija zanj izgubljena, je povezana z zgodbo Črtomira in Bogomile s pesnikovo usodo. Valjhunovo nasilno pokristjanjevanje pa simbolno lahko razumemo kot zatiranje Slovencev in ostalih slovanskih narodov pod oblastjo Avstroogrske. Zgodbo Črtomira, natančneje poboj njegovih sobojevnikov v Ajdovskem gradcu, avtor članka primerja s kratko pripovedjo Leta Gospodovega 991 (J. L. Borges), v kateri se saksonski bojevnik Aidan kljub vednosti, da jih čaka smrt, požene v brezupni boj z Vikingi.
Nazadnje članek komentira pesnikovo izbiro, zgodbo napisati kot "povest v verzih", saj je v obdobju evropske romantike po nemškem teoretiku Friedrichu Schleglu veljalo, da je nacionalna pesnitev nujna za visoko stopnjo kulturnosti nekega naroda.
Vir: Boris Paternu. Kako brati »Krst pri Savici«. Slavistična revija 54/3 (2006). 283–293.
19. september
urediROJSTVO
1910 - France Bezlaj, slovenski jezikoslovec
1911 - William Golding, angleški pisatelj, nobelovec
SMRT
1693 - baron Janez Vajkard Valvasor, slovenski plemič, polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf, risar
1909 - Jožef Borovnjak, slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj na Madžarskem
1917 - Fran Maselj-Podlimbarski, slovenski pisatelj