Kerins

Slovarček neznanih besed

• segment del, odsek, kos
• frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje ali zveza, povezava
• niša priložnost za prodajanje določenega izdelka, storitve, ki se še ne pojavlja na trgu
• egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek ali zamisliti, izoblikovati kaj
• ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
• avtentičen izvira od avtorja; pristen, izviren ali se ujema z originalom; natančen, točen
• vademekum - knjiga, publikacija, z osnovnimi pojasnili o čem, vodič
• utilitaren - poudarjati uporabnost, koristnost
• eksaminator - izpraševalec pri izpitu
• Kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• Revidiranje spreminjanje kakega besedila, uveljavljanje novih pogledov na nek določen pojav
• Eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
• pasivizirati - postati nedejaven, nedelaven
• marginaliziran - tak, ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
• hermetično izražanje - zapreti se v molk, zaprto izražanje
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat - zahteva, nujnost
• angažma - angažiranost
• refleksija - premišljevanje, razglabljanje
• integracija - povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto, združevanje
• kontaminirati - združiti
• profilirati - prikazati bistvene značilnosti nečesa
• hermetizem - značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• brezpriziven - tak, ki ne dopušča ugovora
• inferiornost - manjvrednost
• altruizem - nesebičnost
• defitizem - mnenje, da je kako delo brezuspešno
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
• sublimen - vzvišen, plemenit
• anahronističen - tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
• koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• intenca - težnja, nagnjenje
• entiteta - kar je, kar obstaja
• postulat - zahteva, nujnost
• kontaminirati - onesnažiti, okužiti
• profiliran - oblikovan, prikaz bistvene značilnosti koga ali česa
• okoreti - postati nesposoben za sprejemanje novosti
• postulat - zahteva, nujnost
• kontaminirati - onesnažiti, okužiti
• profiliran - oblikovan, prikaz bistvene značilnosti koga ali česa
• okoreti - postati nesposoben za sprejemanje novosti
• naratologija - veda o pripovedovanju, pripovedi
• inferniornost - manjvrednost
• intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
• filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
• altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• anahronističen – tak, ki ni v skladu z določenimi razmeram
• koncipirat - napraviti, sestaviti osnutek
• intenca - težnja, nagnjenje
• imponirati- vzbujati občudovanje, spoštovanje
• garnirati- okrasiti, olepšati
• geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
• opreka - nekaj nasprotnega, nasprotje
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno je na zadnjem listu
• utiliteren - tak, ki v človekovem delovanju poudarja praktično uporabnost
• ciklostirati - razmnoževati na ciklostilu
• aspiracija - prizadevanje za kaj, težnja, želja
• skribomanija - obsesija s pisanjem
• adoracija - čaščenje nekoga ali nekaj

Moje tipkarske izkušnje

Moje tipkanje, moj doprinos k literaturi. Sprva nisem vedela kako začeti, kako se lotiti, ... Sedla sem pred računalnik, srknila požirek čaja in si najprej izbrala naslov, ki me je najbolj pritegnil. Pretipkala sem zgodbico Izgubljeni goldinar.

Odločila sem se, da potek svoje tipkarske naloge predstavim v zaporednih točkah:

1. Izbrala sem naslov, se zraven podpisala in s poševnico | ločila del naslova, ki želim, da je viden na zaslonu.

2. Odprla sem zgodbo Izgubljeni goldinar in jo iz Slovenskega glasnika prekopirala na wikivir.

3. Odpravila sem vse pravopisne napake, ki jih je napravil računalnik.

4. Opremila glavo z naslovom, avtorjem, št. izdaje, letom izdaje ter s povezavo dliba.

5. Spodaj sem dodala kategorije, ki se mi zdijo pomembne.

6. Sporočila demonstratorki, da je moja tipkarska naloga opravljena.

Zanimiva izkušnja, ko obogatiš našo literaturo. Vem, da je moj delež neznatno majhen, ampak je vsak kamenček v mozaiku pomemben. Tudi najmanjši. [tipkarska naloga]

--Kerins (pogovor)

Slovenistika in jaz

Naj Vam povem zgodbo o mojem prijateljstvu s Slovenistiko. Moje prijateljstvo s Slovenistiko se je že začelo že v osnovni šoli. Pobližje sem se z njo spoznala, ko sem dobila svojo prvo oceno pri predmetu slovenščine. Recitirala sem pesmico pred celim razredom in si prislužila mastno petico. Učiteljica me je povabila k javnem nastopanju in že takrat sem hotela brati poročila na radiju ali televiziji. Takrat me je Slovenistika prijela za rokav, me pocukala in rekla: "Staša, vse to kar si želiš je mogoče, samo druži se z menoj.". Kot prava prijateljica je namreč vedela, da bi bila rada učiteljica, voditeljica, novinarka in še in še. Mojim željam in ciljem nikoli ni konca. Takrat sem se zavedala, da bo to že morala biti moja najboljša prijateljica za vse večne čase.

Pisalo se je leto 2014, ko sem se vpisala na Filozofsko fakulteto kot dvodisciplinarna študentka slovenistike in sociologije. Sama vem, da je bila prijateljica Slovenistika name zelo ljubosumna, saj ji nisem namenila dosti časa. Moj urnik je bil prenatrpan. Kadarkoli sem imela srečanje s Slovenistiko in Sociologijo naenkrat, sem Sociologijo odvrgla na stranski tir, saj me ni zanimala. Zato sem se odločila, da se v letu 2015 posvetim samo Slovenistiki, saj je edina, ki me razume pa čeprav je včasih zelo naporna prijateljica.

Še danes pa me pri ljudeh zmoti to, da ko povem, da se družim s Slovenistiko vsi mislijo, da bom učiteljica. Takšnim samo nazaj odvrnem, da je moja prijateljica tako dobra, da si v naši mali Slovenijo z njo odprem najmanj 20 vrat.

Prebiranje članka v Slavistični reviji

V Slavistični reviji iz leta 1993 sem prebrala članek Gerharda Giesemanna Koga zanima slovenska književnost?. Nad člankom sem bila prijetno presenečena, saj sem ob prebranem naslovu pričakovala drugačen način pisanja in prav tako drugačen članek. Všeč mi je, da avtor kritično vrednoti odnos do slovenske literature v tistem času in da slovensko literaturo prepoznava kot zakladnico, ki je še niso odkrili. Pisec v članku razpravlja o vseh preprekah, ki so onemogočale širiti slovensko književnost, le teh pa ni bilo malo. Prebiranje tega članka bi priporočala mnogim, saj se mi je ob tem prebudil ponos na našo slovensko književnost, ki je "terra incognita", kakor pravi avtor. Zdi se mi prav, da se borimo za status v svetovni literaturi, saj imamo kakovostno literaturo, ki lahko hodi z roko v roki z vso ostalo svetovno književnostjo. Čeprav je v članku s slovensko primerjana le nemška kultura in literatura se mi zdi, da lahko to zelo posplošimo. Vse države so nas takrat in nas v neki meri še danes vidijo kot manj razvito državo z Balkana. Podatek, da je bilo do leta 1993 v nemščino prevedenih samo približno 24 knjig nam pove veliko. Verjamem in upam, da je številka le teh do danes narasla oziroma da strmo raste, da pa bo še večja pa si moramo prizadevati vsi skupaj. Kerins (pogovor) 18:13, 5. november 2015 (CET)

Sporočila na SlovLitu

Na SlovLitu sem si ogledala sporočila, ki so bila objavljena 22.8.2014, saj imam na ta dan rojstni dan. Glede na to, da se nas je večina, 22.8. 2014, namakala v morju, so SlovLitčani pridno pisali. Kristina Zajc se je na primer pripravljala na največjo mednarodno japonološko koneferenco s približno 900 udeleženci z vsega sveta, ki je bila 27.8.2014 v Cankarjevem domu. Pisala pa je tudi o strokovnem srečanju Komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki je potekalo 4. in 5. septembra v Modri sobi Filozofske fakultete v Ljubljani. Poročala pa je tudi o vpisu v jezikovne tečaje, ki bodo potekali na Filozofski fakulteti v tekočem študijskem letu.

Izvleček

Skrčenje razvlečenih izvlečkov

Razvlečen izvleček

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Skrčen izvleček

Marja Boršnik je pisala tudi o slovenski poljudni književnosti. Njeno stališče je, da sta kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. V člankih zasleduje: epedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem svojih stališč je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.