Julija Brecelj

Domače naloge

1. domača naloga

Redakcija teksta: Cvetko Golar: Kmečki kavalir.

2. domača naloga

Razmišljanje o utopični in distopični družbi

Verjamem, da si skoraj vsak posameznik nekje globoko v sebi želi popolnega partnerja, popolne hiše, popolnega avta, ... In seveda tudi popolne družbe. Vendar kaj sploh popolna družba pomeni? Je mar to družba brez konfliktov? Družba kjer so vsi sprejeti? Družba, ki med posamezniki ne dela razlik? Morda kdo tem stavkom prikimava, kdo drug pa ima v mislih nekaj drugega, vsi pa se sprašujemo ali to sploh lahko obstaja? Če pogledamo zgornja tri vprašanja prvi govori o družbi brez konfliktov. Taka družba lahko obstaja le, če smo vsi enakega mnenja, če smo si vsi enaki. Pa si to res želimo? Že z drugim zgornjim vprašanjem namigujemo na to da ne, saj si hkrati želimo družbe v kateri bi bili vsi sprejeti. Torej če želimo biti v družbi vsi sprejeti, pomeni, da si moramo biti med seboj različni, da lahko sprejmemo vse. Če pa smo si med seboj različni to nujno pomeni, da se ne moremo v vseh stvareh strinjati ter da bodo nastopili tudi konflikti. Še tretje vprašanje. Želimo si družbo v kateri med posamezniki ne bi bilo razlik, vendar če smo si različni so med nami že po definiciji razlike. To pomeni, da, če si nismo vsi enaki, se tudi družba do vseh ne more obnašati enako. In tudi če bi se družba do vseh enako obnašala, bi to obnašanje, zaradi razlik med nami, dojemali drugače. Ali to pomeni, da lahko samo še obupamo, saj stremljenje za ideali očitno ne pripelje nikamor? Nikakor ne. Naša naloga je prizadevati si za ideale, prizadevati si za mirno reševanje konfliktov, ko brez njih ne gre, za sprejetost vsakogar v njegovi edinstvenosti in vseh v njihovih razlikah. Prizadevati si moramo tudi za enakopravnost, na področjih na katerih je mogoča, in na način, ki včasih deluje neenakopravno, a se vendarle trudi vsakega srečati v njegovi drugačnosti.

3. domača naloga

Popravljalci sveta

Tudi sama bi se uvrstila med ljudi, ki s svetom takšnim kakršen je, nismo popolnoma zadovoljni. Na svetu je še marsikaj kar bi lahko izboljšali, kar bi lahko popravili in k čemur bi lahko pripomogli, da bi mi in tudi tisti, ki pridejo za nami, živeli lepše življenje. Ta želja nas sili, da nekaj storimo, da ne sedimo le križem rok in gledamo kako se svet vrti mimo nas, temveč, da se aktivno vključimo in nekaj storimo. Ni potrebno storiti veliko ali storiti vsega. Pomembno je le, da si upamo začeti. Kajti kot vsi vemo kdor dela dela napake, kdor pa ne dela ničesar tudi napak ne more storiti. Zato se ne smemo bati svojih napak in napak drugih, temveč so moramo iz njih učiti ter drug drugega nanje opozarjati. Prostor kjer je to mogoče v zelo preprosti obliki, pa je, kot pravi tudi profesor Hladnik, Wikipedija. Wikipedija je spletišče, kjer lahko vsakdo prispeva nekaj za skupnost, kjer ima vsak možnost dodati svojo kapljico v morje že napisanega in s tem izobraževati druge. Vsak, ki se za to odloči, lahko prosto predaja svoje znanje in svoje spoznanja ter tako, prek Wikipedije začne in na nek način popravlja svet.

4. domača naloga

Mnenje o Slavistični reviji (letnik 67, številka 4)

Že ob prvem listanju me je prijetno presenetilo, ko sem v reviji opazila članek v cirilici. Po natančnejšem pregledu sem celo ugotovila, da sta v cirilici dva članka, kar se mi zdi da kaže na veliko odprtost Slavistične revije ter njeno željo po povezovanju vseh slovanskih jezikov. Poleg tega je v člankih moč opaziti angleški povzete in ključne besede, s čimer so dela in raziskave dostopne in razumljive tudi širši javnosti, ki ne zna jezika v katerem je članek napisan. Članki so zelo strokovni, saj se sklicujejo na različne že obstoječe vire, na katerih gradijo svoja spoznanja, poleg tega pa bralcu odkrivajo nekaj novega. Tudi tematike člankov so raznolike in obsegajo tako področje literarne teorije in literarne zgodovine kot tudi slovnice in sociolingvistike. Menim, da revija dosega svoj namen, saj je prostor kjer lahko strokovnjaki s svetom delijo svoja spoznanja ter kjer na drugi strani naročniki spremljajo kaj se v stroki trenutno raziskuje in do kakšnih spoznanj so raziskovalci prišli.

5. domača naloga

Lucija Mandić: Med žlindro in svitlo mavro: Recepcija Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov.

Članek govori o tem kako sta bili v svojem času in tudi pozneje sprejeti pesnitvi Franceta Prešerna Karla Macha. Avtorica opaža, da je bil Prešernov Krst pri Savici ob izidu zelo dobro sprejet, saj je njegova tematika sovpadala s tedanjo stopnjo narodnega buditeljstva, kasneje (po letu 1848) pa so se pojavljale tudi kritike, saj Krst ni več ustrezal narodnemu prerodu. Nasprotno pa je bila pesnitev Maj najprej deležna kritik zaradi svoje vsebine, ki ni bila povezana z narodnim buditeljstvom, ki je v tistem času na češkem imelo velik zagon. Kasneje pa je bil odziv na Machovo pesnitev bolj pozitiven, saj se je začelo ceniti Machov pomen za razvoj češke literature.

Vir: Lucija Mandić. (2019). Med žlindro in svitlo mavro: Recepcija Krsta pri Savici in Maja v času narodnih preporodov. Slavistična revija, 67/4. 615-630.

6. domača naloga

Opis strani o literarnem zgodovinarju Marjanu Breclju

Spletna stran je opremljena z avtorjevim imenom in priimkom, njegovim rojstnim datumom in datumom smrti ter državljanstvi. Na strani ni avtorjeve fotografije. Stran je sestavljena iz osnovnih podatkov o avtorju, ki se nahajajo na vrhu strani ter v okvirčku ob strani, informacij o njegovem življenju, delu in bibliografije njegovih del. Marjan Brecelj je živel na primorskem zato je tudi njegovo delo močno povezano s to pokrajino. Poleg tega je bil tudi knjižničar, kar se odraža v njegovi bibliografiji ter njegovem življenju. Spletna stran vsebuje tudi odsek s sklici in opombami, viri in zunanjimi povezavami. Na spletno stran se povezuje 26 drugih spletnih strani, sama spletna stran pa se sklicuje še na štiri druge. na spletni strani so navedeni trije viri, stran pa je na Wikipediji v slovenskem in angleškem jeziku.

7. domača naloga (dodatno)

Razlika med ZRC SAZU in SAZU

ZRC SAZU=Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; ustanovljen s strani SAZU kot neodvisna javna raziskovalna ustanova. Je vodilno raziskovalno in izobraževalno sedišče v Sloveniji. SAZU=Slovenska akademija znanosti in umetnosti; je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Združuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izvoljeni med njene člane zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti.

7. domača naloga

Sloj literarnih spomenikov na Geopediji

V okolici Medvod se nahajata dva literarna spomenika in sicer prvi, ki je posvečen Simonu Jenku in se nahaja v Podreči. Spomenik je v obliki doprsnega kipa avtorja, ki stoji na sorazmerno visokem kamnitem podstavku. Kip se nahaja v Podreči pri Mavčičah, ker je to tudi avtorjev rojstni kraj. Trenutni spomenik je iz leta 1945, prvotni pa je bil postavljen že leta 1929. Drugi spomenik v okolici Medvod je posvečen Jakobu Aljažu in se nahaja v Zavrhu pod Šmarno goro. Kot spomenik se šteje njegova rojstna hiša, ki pa je na Geopediji ni mogoče videti, saj ni objavljenih slik. Po podatkih na Geopediji so začeli hišo kot spomenik urejati leta 2007, vendar delo še ni dokončano.

8. domača naloga

Popravljanje spletne strani Slovenska protestantska književnost

Na spletni strani sem Spremenila veliko začetnico v malo pri besedah nemškem in slovenskem. Namesto kratkega vezaja, ki je povezoval število napisanih knjig z njihovimi naslovi, sem ustvarila dva stavka, ki sta pomensko bolj jasna. [Sprememba sklonov v naštevanju] Zadnjo vejico pri naštevanju sem spremenila v in. [Sprememba vejice v in] Kratke vezaje med opisom dela, njegovim slovenskim in njegovim latinskim naslovom sem dodala besedi z naslovom ter izbrisala vezaje. [Zamenjava kratkih vezajev] Sklic Evangeličanska cerkev, ki je bil v besedilu zamenjan z besedo luterani, ki pravopisno ni sodila v kontekst sem označila z besedami Evangeličanska cerkev, ki sta pravopisno bolj ustrezni. [Pravopisno bolj ustrezna besedna zveza]

9. domača naloga

Spodnja Senica - Spomenik upornim kmetom V svoji vasi, na Spodnji senici sem zraven doma krajevne skupnosti odkrila spomenik, posvečen upornim kmetom, ki v Registru kulturne dediščine še nima slike, prav tako pa na Wikipediji o spomeniku še ni ustvarjene spletne strani. Spomenik je iz lesa (hrasta) leta 1973 izdelal kipar Peter Jovanovič in je posvečen kmetom, ki so se upirali v času kmečkih uporov.

10. domača naloga

Na spletišče Wikimeda commons sem postavila sliko Spomenika upornim kmetom, ki se nahaja bilu mojega doma. |Slika spomenika

Ga bo treba zbrisati, ker je zaščiteno avtorsko delo. --Hladnikm (pogovor) 17:03, 16. december 2021 (CET)

Ker je bil na sliki spomenik, ki je avtorsko delo sam ga morala izbrisati. Na spletišče Wikimedia commons sem nato postavila fotografijo kulturne krajne v Bitnjah, ki je unešena v register kulturne dediščine.

Kulturna krajna iz območja Bitenj.

11. domača naloga

V arhivu Slovlit sem našla obvestilo, ki je bilo letos razposlano na moj rojstni dan (1. 3.). Obvestilo komentira knjižico Ljubljana v dialogu iz leta 2008, ki je avtorici prišla pod roke. Bralce seznanja z mnenjem avtorja, da si je Plečnik Ljubljano zamislil kot nove Atene ter tako njenim prebivalcem določil, da jo vedno znova gledajo v odnosu do tega grškega mesta. Avtorica v tem tekstu opozarja na zanimivo konstrukcijo 'premisliti mesto', ki se pojavi v besedilu.

Vir: Andreja Peček. Sanjati ... Slovlit. 1. 3. 2021.

Študij Nove pisarije

Uvod

Prešernova Nova pisarija

• Naslov dela parazitira na naslovu Prešernove pesnitve.
• Prešeren s pesnitvijo smeši tiste, ki se jim slovenščina ne zdi primeren jezik za umetnost.

Pismenost

• Pismenost=obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
• Pismenost=sposobnost prejemanja in razumevanja ter sposobnost tvorjenja in posredovanja pisnih informacij.
• Enosmerna komunikacija se spreminja v dvosmerno/interaktivno.
• Specialna pismenost=zmožnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah; Splošna pismenost=spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji.
• Bralna oz. funkcionalna pismenost=izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.
• Kreativnost je zadnji cilj opismenjevanja.
• Pismenost včasih: pisanje na roko; Pismenost danes: zmožnost večine, dobiva širši pomen (tipkanje na računalnik, narekovanje v komunikacijske naprave itd.)
• Ne zanima nas več pismenost kot znanje branja in pisanja, marveč višje oblike pismenosti, ki računajo na sposobnost tvorjenja in razširjanja pisnih sporočil v javnosti.
• Pisanja še vedno lotijo redki (3-4 %), čeprav je možnosti več in je pisati in objavljati lažje.
• Včasih: pismenost (v pomenu zmožnosti pisanja) redka; danes: pismenost je v starem pomenu besede blizu 100 %, z zvišanjem kriterijev pismenosti pa še vedno ostaja redkost.
• Podjetnost (v informacijski družbi)=udeležba pri produkciji informacij=kulturna kreativnost

Informacijska družba

• Nasprotje starejše industrijske družbe.
• Informacijska družba: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura.
• Knjige se umikajo elektronskim virom informacij.
• V naraščanju informacij je priložnost za enakopravnost.

Wikiji

• Wikimedia združuje Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko in Wikislovar.
• Prednosti: voluntarizem, dostopnost, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo.
• So spletna računalniška tehnologija druge generacije.
• Nagovarjajo k sodelovanju in vključevanju/poseganju bralcev.
• S kvaliteto in prisotnostjo člankov na Wikipediji se meri sposobnost preživetja jezikov.
• Slovenščina je po Kornaijevi kategorizaciji v drugi skupini (med vitalnimi jeziki), kjer ji digitalna orodja zagotavljajo nadaljnje preživetje.
• Večje število jezikov pripomore k večji kulturni raznolikosti in s tem veča možnosti za preživetje.
• Slovenska Wikipedija: 150. 000 gesel; 6 % Slovencev je v Wikipedijo registriranih (kar je enak odstotek kot je slovenskih živečih objavljajočih avtorjev), jedro slovenskih enciklopedistov pa sestavlja 20 ljudi, ki prispevajo več kot 80 % vnosov.
• Avtoriteta na Wikipediji je razumljena kot ovira kreativnosti (copyrights zamenjan z cc=creative commons).
• Wikipedija povečala dostopnost znanstvenih informacij, strokovne verodostojnosti ne jamči več doktorat, zadovoljiva tudi argumentirana stališča.
• Nevtralnost - eden izmed glavnih wikipedijskih principov.
• Wikipedija vzbuja upanje da je znanje lahko dostopno vsem in izziva bralca, da je kritičen do prebranega.

WIkiji in šola

• Wikiji primerno spletišče za šolsko dejavnost.
• Spodbuda k večji strokovnosti profesorja ter soočanje šole z realnim svetom.

Avtor

• Usmerjenost literarne zgodovine odvisna od časa.
• 3 vrste usmerjenosti: usmerjenost k avtorju, usmerjenost k besedilu, usmerjenost k bralcu.
• Prehajanje med fazami ni naključno, temveč je razložljivo.

Motivacija za pisanje

• Pisanja lotimo zaradi teme, samega sebe ali skupnosti, ki ji pripadamo.
• (Etično pisanje samo tisto zaradi teme.) - Odpor do izpostavljanja etike.
• Etična problematika obstaja in je zaskrbljujoča. (Kljub odporu do nje.)
• Želja znanstvenikov svoja predvidevanja potrditi in posledično uporabljanje le metod, ki predvidevanja potrdijo.
• Skribomanija oz. grafomanija=bolezensko pisanje zaradi pisanja samega.
• Pisanje, ki se ne ozira na sposobnost dojemanja in želje publike je nesmiselno in nepotrebno. Misel na bralca je pogoj, da besedilo doseže svoj cilj.
• Ideal je družba kreativnih, pišočih posameznikov.
• Pismenost na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično.
• Znanstvena besedila - objavljena v znanstvenih revijah, strokovna besedila - znanje prinašajo širši javnosti (učbeniki, enciklopedije itd.), publicistična besedila - brez strokovnih referenc (časopisi, blogi avtorjev, itd.)

Izbira jezika

• Jezik izbrati z upoštevanjem tistega, komur je namenjen.
• Svet jezikovno obvladuje angleščina
• Nevtralni jezik za pisanje o slovenščini je slovenščina.
• Vključevanje slovenskih znanstvenih člankov v mednarodne baze podatkov - pogoj angleški povzetki.
• Objavljanje na slovenski Wikipediji.

Izbira teme

• Možnosti izbire povečujejo.
• Odločitve pogosto ali-ali - imajo usoden prizvok.
• Slovenija ima visoko stopnjo blagostanja - lahko dojeli, da izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega.
• Ljubezen do teme razvije s poglabljanjem vanjo - vredno poskusiti nove teme.
• Pomembne teme tiste o katerih piše več piscev (tudi v globalnem merilu).
• Teme slovenske književnosti niso "pomembne".

Vaje v pisanju

• Orodje pisatelja sta miška in tipkovnica.
• Vaje v pisanju začnemo s prepisovanjem (v šoli iz učbenika v zvezek; iz časopisa na splet).

Usoda avtorstva

• Avtorji imajo svoje zakone in zakonodajo.
• Avtorji se povezujejo v društva.
• Biti avtor je včasih pomenilo pripadati ustvarjali eliti.
• Dobro besedilo je tisto, ki mu brez škode ni mogoče nič odvzeti ali dodati (delo lektorjev in redaktorjev skrajno občutljivo).
• Novi koncepti prostega dostopa do knjig razburjajo avtorski napuh.

Soavtorstvo

• Soavtorstvo ali souredništvo na Wikipediji pomeni skupno prizadevanje za isti cilj.
• Wikiknjige, se ne ukvarjajo z pomenom avtorja, ker pa gre za daljše delo, kjer je očitno več truda vložil določen posameznik Wikiknjige na začetku predvidevajo seznam avtorjev.
• Wikiknjige (avtor, ki napiše celoto in je odprt za pripombe) ni enako Wikipedija (skupno pisanje vsebine); obema skupno usklajevanje
• Soavtorstvo zatira napuh pisateljev.

Objavljanje

• Koncept avtorstva povezan z objavljanjem in ne toliko pisanjem.
• Danes je lažje kot objaviti knjigo, objaviti članek v reviji ali na spletu.
• "Postaviti besedilo": včasih - objaviti knjigo ali v reviji; danes - naložiti besedilo na spletno mesto.
• V spletnem okolju objaviti besedilo, pomeni, da želimo, da doseže čim več ljudi.
• Besedilo na spletu je objavljeno, če je bil to avtorjev namen (besedilo vključeno v kazala, z povezavami na druga spletna mesta, ...); če ni bil je besedilo na splet postavljeno.
• Objaviti pomeni postaviti pred javnost; besedna zveza "javno objaviti" pomeni javno postaviti pred javnost.
• Sivo polje objav na Facebooku in Twiterju.

Množični um ali pametna množica

• Wikipedija je način organizacije znanja v informacijski družbi.
• Wikipedija prost dostop do znanja ali želja človeštva popisati vse znanje?
• Znanje cenjeno manj kot materialne dobrine.
• Gesla v Wikipediji določena s Kategorijo in povezavo Glej tudi, kjer so razvrščena podobna gesla.
• Jaron Lanier - kritika Wikipedije.
• Wikipedija nasprotna potrošniški družbi.
• V skladu z razumevanjem množice v 20. stoletju le-te niso zmožne vladati same sebi; današnja množica pa je sposobna vladati sama sebi s sodelovalno komunikacijo in ne potrebuje več avtoritarnih voditeljev.
• Množica danes je konstruktivna kreativna sila in to je tudi "pametna množica", ki z Wikipedijo vzpostavlja repozitorij znanja.
• Wikipedija je množica posameznikov, ki vsak s svojim prispevkom delujejo v korist skupnosti.

Avtorske licence

• Pravno: besedilo intelektualna lastnina.

Creative commons

• Creative commons=ustvarjalna gmajna.
• Izhaja iz svobodne kulture in je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov.
• Vrste licenc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno in brez predelav.
• Licence cc so spremenljive in v uporabi pri marsikateri reviji (pr.: Slavistična revija)
• Najsodobnejša: Creative Commons Attribution 4.0 International license. Dela so prosto dostopna s pogojem navedbe avtorja.
• Postopek pridobitve licence preprost - potrebna samo odločitev da lahko drugi uporabljajo in spreminjajo moje delo.

Copyrights

• Copyright=avtorske pravice; zakonodaja okrog intelektualne lastnine
• Avtorska dela ščiti pred zlorabo (t. j. Nedovoljeno razmnoževanje, spreminjanje ali objavljanje spremenjenega dela)
• Problematika: preveliko poudarjanje avtorja; nastala za tiskani medij - internetu slabo prilega; intelektualni proizvodi kot lastnina (so bolj javna dobrina).
• Razlika intelektualnih proizvodov v tem da je materialna razsežnost zanemarljiva.
• Ustava prizadeva zaščititi intelektualno lastnino kjer bi si morala prizadevati za njen nemoten pretok.
• Avtorsko delo vsako, ki vsebuje vsaj nekaj kreativnosti.
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le teh ne proda (založbe večinoma lastnice; delo v okviru podjetja, univerze - ustanova lastnica avtorskih pravic).
• Bralec, ki kupi knjigo nima avtorski pravic.
• Soavtorstvo - najhujše z vidika avtorskih pravic. Lastniki vsi avtorji enako. (Za objavo potrebno soglasje vseh, za razmnoževanje so medsebojno odgovorni).
• Za namene poučevanja dovoljeno deljenje in razmnoževanje del v manjšem obsegu.
• Razmnoževanje ni enako razpečavanje.
• Večina informacij na spletu ni prosto dostopnih oziroma imajo avtorske pravice zato razmnoževanje ali razpečavanje ni dovoljeno.

Bralec

Prosti dostop

• Skupnost, ki si želi trajno obstajati se zavzema za izobraženost članov.
• Prost dostop do izobrazbe - zastonj učbeniki.
• Včasih zastonj knjige značilne za zahodno, bolj razvito družbo z večjo blaginjo.
• Zunaj šole prost dostop do znanja ni samoumeven.
• Internet - omogoča zastonj, slovarje in zemljevide k čemur država ni pripomogla (prej ovira).
• Hramba slovenskih besedil na internetu razvila izven države.
• Slovenski jezik enakovredno vključen na spletu.
• Strah da je človek človeku volk - nasprotno humanistični veri v naravni usmerjenost ljudi v dobro.
• Zastonjska digitalizacija slovenske knjižnice je res zastonj.
• Rešitve za Slovence od zunaj, zato nezaupljivost do informacijske družbe ni na mestu.
• Informacijska družba lahko privošči kooperativnost namesto tekmovalnosti. (Informacije namreč ni manj, če so jo deli več ljudi)
• Umetnost prost dostop dobiva z zamudo. (Izjema so šolski učbeniki)
• Znanstveni članki morali imeti prost dostop. (Plačljivi ker jih še vedno kupujemo)
• EU zahteva prost dostop do projektov pri katerih sodeluje, za umetnost pa ne zahteva prostega dostopa.
• Prost dostop (poseganja v vsebino ne dovoljuje) ni enako prosta vsebina (besedilo lahko poljubno spreminjamo).
• Družina: odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto izobraževanje, prosto znanje, odprta koda, odprto raziskovanje in odprta znanost.
• prosti dostop (brezplačna dostopnost besedila, avtor pravice prenesel na založbo, licenca c) ni enako odprt dostop (brezplačna dostopnost besedila na spletu, avtor obdržal pravice, licenca cc).
• Prosti dostop je brezpogojna spletna dostopnost (brez plačila).
• Več vrst prostih dostopov:
  • Zlati prosti dostop=prosti dostop zagotovi založnik.
  • Zeleni prosti dostop=za prosti dostop poskrbi avtor sam ali pa njegov delodajalec (hramba v repozitorijih).
  • Sivi dostop=težko dostopni članki.
  • Hibridni dostop=poleg zastonjskega spletnega dostopa obstaja tudi plačljiva tiskana publikacija.
  • Zakasnjeni prosti dostop=prosti dostop omogočen po določenem obdobju.
  • Platinasti prosti dostop=za publikacije s katerimi avtorji nimajo stroškov (stroške pokrije nekdo drug).
• Založniške hiše ovirajo prosti dostop (dobiček)
• Zavzemanje za prosti dostop-objavljanje v prosto dostopnih revijah (DOAJ, idr.).
• Evropska unija: zahteva prsti dostop za vse projekte, ki jih sofinancira.

Založbe

• Članki na Wikipediji takoj prosto dostopni.
• Članki skupinske narave-nemogoče določiti avtorja.
• Prihodnost: nič več sklicevanj na avtorje; znanje res intelektualna lastnina (nič več želje po ponašanju z avtorstvom).
• Mnogi zavzemajo za prosti dostop (že Tomaž Akvinski, promotorji creative commmons, aktivisti na wikipediji).
• Prosti dostop zatirajo založbe.
• Smrt Aarona Swartza (samomor-s spleta snel skladišče plačljivih člankov-tožba založb)-kaže kako nujno je znanje pojmovati kot javno dobro.
• Prost dostop do znanja-družba kreativnih posameznikov.
• Za založbe knjiga tržno blago; bralec potrošnik (ne soustvarjalec-Wikipedija).
• Založbe morajo svoj dobiček zavreči za večji cilj-prost dostop do informacij.
• Osnovna pravica biti informiran.
• Plačljive in zastonjske informacije enako dobre.
• Založbe forsirajo knjižne izdaje-te znajo prodati; ovirajo dostopnost na spletu--ožji krog potencialnih bralcev.
• Nimajo več funkcije, da bi založile denar za izdajo-za vse morajo plačati avtorji in tisti, ki financirajo projekte.
• Avtorji obračajo nanje zaradi zagotovila, da jim bodo priskrbele bralce; zaradi ugleda.
• Preferiranje knjižnih izdaj učbenikov je kontraproduktivno (bolj uporabni na spletu).
• Argument založb-ohranjanje delovnih mest v založništvu-nesmiselno (postavljanje zasebnega interesa pred javni).
• Založbe proti knjižnicam-knjižnice boljše-omogočajo širjenje knjig.
• Avtorji v dilemah postavljajo na stran založb (Google omogočil raziskave njihovih besedil) Z Google postavili Profesorji ameriških univerz.
• Pojav "predatorskih založb" omogoča demokratični način znanstvenega publiciranja.
• Predatorske založbe vabljive-nižje plačilo zlatega prostega dostopa (avtor plača založbi, da je njegovo delo prosto dostopno), poskrbijo za vidnost objav in imajo indeksiranje pri več bibliografskih inštitucijah.
• Deljena mnenja znanstvenikov: premalo ugledno; dobre izkušnje.
• Bibliotekar Jeffery Beall-seznam predatorskih revij-bolj gre za zatiranje koknkurence.
• o znanstvenosti članka odločal posameznik ne glede na mesto objave.

Repozitoriji

• Vplivnost znanstvenega članka-odvisna od števila citiranj, podatkov o branosti (merjenje obiskov spletne strani-Googlova analiza obiska).
• Prosti dostop prispeva k večji branosti in večjemu vplivu.
• Dogovora za razdelitev sredstev še ni-iskanje poslovnega modela (napaka)-gre za komunikacijsko kategorijo (ne poslovno!).
• Sprejemljivo financiranje spletnih objav z naročnino na internet (tako kot na elektriko, vodo, ...).
• Subvencioniranje inštitucij, ki skrbijo za repozitorije.
• Kanadski projekt "public knowledge project" (PKP)-princip prostega dostopa in volonterskega dela.
• Odprta družba zavrača komercialnost znanstvenega objavljanja-znanje ni materialna dobrina-prost dostop nujen za pozitivne socialne vizije.
• Repozitoriji Univerze v Ljubljani, v Mariboru in v Novi Gorici, repozitorij humanistične knjižnice (Clark) in (hramba diplom).
• Avtorji člankov ne odločajo za prosti dostop-lažji utečeni načini, objava v reviji prinaša več točk, itd.
• Spletne biografije avtorjev-avtorji jih ne delajo.
• Mednarodni repozitorij (DRYAD)-hranitev v njem potrebno plačati.
• Tiskana besedila-avtor lahko v pogodbi zaprosi za vzporedno objavo na spletu (založbe tolerirajo).
• Časopisov kot jih poznamo kmalu ne bo več-vse le na spletu.
• Pisanje na spletu zahteva drug slog pisanja (bolj laičen)-lahko dovolijo le avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo.
• Članki opremljeni z licenco za prepoved komercialne rabe besedila ne morejo biti objavljeni na Wikipediji.
• Objavljanje v znanstvenih revijah nekoč honorirano. danes avtorji plačujejo založbam za tisk.
• Slavistična revija, Jezik in slovstvo ter Primerjalna književnost v prostem dostopu takoj po objavi.
• Državne subvencije za objavo-praksa lahko hitro spremeni.-stroške prevajanja v Slavistični reviji avtorji že krijejo sami.
• Spletni forum SlovLit temelji na skupnem delu in komunikaciji in prispeva k modernizaciji humanistične stroke (lociran na strežniku Inštituta Jožef Štefan).
• Objavljanje na Wikipediji omogoča največjo dostopnost in odprtost.

Varovanje zasebnosti

• Sabotaža sodobne informacijske družbe na pravnih področjih (predvsem avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov).
• Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja-ne vidijo prizadevanj za lajšanje človekovega obstoja (osnova).
• Nezaupanje antihumanistično (humanizem kot vera v človekovo zmožnost za pozitivno urejanja sveta).
• Občutek za eksistenco posameznika znak razvitosti družbe.
• Zlitje v eno značilno za ogrožene skupnosti-literatura daje prednost intelektualnemu posamezniku, ki se dvigne nad to.
• Posamično (dobro) ni enako privatno (nepotrebno). Ozaveščen posameznik je zainteresiran za skupno blaginjo.
• javno ni enako skupno.
• Ni vse javno dobro-za javno dobro včasih bolje prizadevajo posamezniki.
• zbiranje podatkov: želeli uporabiti za javno (dobro skupnosti), nadzor nad temi podatki krati svobodo.
• Problem zloraba-ne sme prestrašiti da ne bi dovolili zbiranja-osnova za izboljšanje življenja.
• Spremebam v dojemanju zasebnosti potrebno prilagoditi tudi zakonodajo.
• Blog:A Day in the Life of the Digital Humanities-protest proti pretirani skrbi za varstvo osebnih podatkov.
• Zakon o varstvu osebnih podatkov do skrajnosti pripeljala Nataša Musar Pirc (street view z dvoletno zamudo, slabšanje splete promocije države na Burver.si).
• prepoved iskanja po imenih in priimkih-ni podatkov o zasluženih osebah iz slovenske zgodovine (onemogočen portal Nova beseda).
• Slovenski pravniki prizadevajo za privatizacijo informacij-v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv (nujna dostopnost informacij).
• Delovanje javnih inštitucij na ta način je v nasprotju s služenjem javnemu interesu, kar bi morala biti njihova naloga.

Kredibilnost

• Vsakdo lahko objavi vse.
• Kritično branje in presoja verodostojnosti (avtor, inštitucija, starost dokumenta, odmev v javnosti).
• Zaupanje avtorju-uveljavljen strokovnjak-preverimo v biografiji in na Sicris-u.
• Sokalova potegavščina: svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo.
• Večja kritičnost do mlajših avtorjev-neupravičeno (boljši teoretično).
• Aktivizem podkovan z znanostjo nevaren-potrebno razločevati.

Aktivizem

• Dojemanje znanosti: najprej kot smisel sama sebi, kasneje smiselna le, če se zavzema za višji cilj.
• Človeških zadev ni mogoče objektivno spoznati-vedno vmeša raziskovalčev interes.
• Humanistično prepričanje, da je njihova naloga le opisovanje sveta in ne njegovo popravljanje (enako kot umetnost).
• Aktivizem pomeni biti aktiven v neki skupnosti. (Ni nujno napreden).
• Aktivizem v znanosti: zmanjšuje objektivnost-neuporaben.
• Kritična refleksija ni enako aktivistični diskurz
• Kritična refleksije: nujna za znanost, odmika od stališča, daje širši pogled-pomembna za humanistiko.
• Aktivizem v znanstveni komunikaciji ni sprejemljiv.
• Biti kritičen = biti nezaupljiv (mnenje nekaterih).
• Izobraževanje zapisano kritični zavesti-da: misliti s svojo glavo; ne: biti nezaupljiv do sveta.
• Socialna omrežja-izkoriščanje družbe? - Le teoretični konstrukt.
• Prepoved trženja-le socialna zavist.

Avtorstvo

• Inštitucija: daje avtorju kredibilnost; ovira objavo prelomnih odkritij.
• Samozaložba-vedno pogostejši način objavljanja; potrebna kritičnost (ni nujno nezanesljivo).
• Starost dokumenta: večja zanesljivost (ni nujno), nekatere informacije bolj verodostojne na spletu (spreminjajo in popravljajo).
• Bralec kritičen do izjav, ki so posledica obdobja (danes aktivizem v strokah).
• Ponaredkov ni vedno lahko odkriti (pr.: Elk Justin in France Kidrič--Prešernova zapuščina)
• Dimitrij Kebe--Cankarjeva smrt (umor), na spletišču Hevardi(politično obarvano).
• Prešeren kot Kranjski pesnik (1 mesec na angleški wikipediji, avtor spremembe: Eleasar).
• Za srce, december 2014 (članek o sv. Emi in sv. Kunigundi - napisal zdravnik).
• Wikiji zanost odpirajo navzven-strokovnost preverja, dopolnjuje široka javnost.
• Strokovnjaki s sodelovanjem na Wikipediji lahko preprečijo širjenje lažnih informacij.

Strokovno recenziranje

• Razločevanje kredibilnih informacij od nekredibilnih.
• Podvrženi avtorji strokovnjh oz. znanstvenih objav.
• Recenziranje oblika regulacije znanstvene stroke.
• Aktualno zadnjih 10 let, prej o objavi odločal urednik.
• Delo po recenziji: sprejeto, sprejeto pod pogojem (avtor mora popraviti določene stvari), zavrnjeno.
• Opozicija strokovnemu recenziranju-javno recenziranje.
• Anonimen postopek-objektivnost.
• Vrste: slepa recenzija-avtor ne ve kdo je recenzent; dvojna slepa recenzija-avtor ne ve kdo je recenzent in recenzent ne ve kdo je avtor.
• Anonimizacija besedila: ime datoteke--desni klik-lastnosti dokumenta-briši lastnosti dokumenta; shranitev v formatu rft; raznolikosti komentarjev znebimo z brisanjem vsega desno od "adnit" in "atnauthor".
• Urednik je rahločutni posrednik med avtorjem in recenzentom
• Revije dolžne objaviti recenzentske postopke, čas do odločitve o objavi in jezikih objavljanja.
• Recenzetski obrazec: tip članka, tematika, ustreznost naslova, obseg (število znakov), manjka kakšen nujni del, objava originalnem jeziku/prevodu, jezikovna plat, slog, terminologija, tehnična plat, tema, metoda, reference, napačne trditve. Recenzent obkroži: sprejet, sprejet-zaradi preveč člankov lahko počaka, pogojno sprejet, zavrnjen.

Pravopis

• Dvom v kredibilnost-pravopisne napake oz. slabo izražanje.

Ločila

• Razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem; razlikovanje kaže strokovnokst.
• V wordu: pomišljaj:<Ctrl> + <->; dolgi pomišljaj <Ctrl> + <Alt> + <->
• Zaimek le-ta izrazito pismen
• Narekovaji: na wikijih priporoča uporaba srednjih <»«>; uporaba slovenskih; narekovaji-ležeči tisk ni potreben.
• Dvopičje: COBISS-nestično, slovnično-levostično; dvopičje pred naštevalnim nizom ni potrebno.
• Samo npr. ali itd.-ne obojega.
• Tropičje: nestično ločilo; pred njim ni vejice.
• Manj klicajev in vprašajev.
• Podpičje-pred pojasnjevalnimi povedmi.
• Pika: ni za naslovi.
• Pravopis se spremija.

Velike začetnice

• V tabelah naslove kolon-z veliko začetnico.
• Pri alinejah-le če so stavčne.

Drugo

• Spol veže na osebek; če je povedkovo določilo množinski samostalnik določa obliko povedka.

Digitalna pismenost

• Natančno upoštevanje tehničnih parametrov-sploh dobili pozornost urednika.

Formati besedil

• Končnice: txt-pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt-obogateno besedilo; htm ali html-spletno besedilo; pdf-natisljivo besedilo; besedila na wikijih/repozitorij Academia.edu še kje nimajo končnic.
• rtf in odt-nekomercialna doc in docx; daljši dokumenti-nalagajo dalj časa.

Besedilo v wikijih

• Odstavek: ena vrsta prazna.
• Alineje: zvezdica (*).
• Naslovi: dva enačaja ==xxxx== (podnaslovi trije itd.).
• Ležeči tisk: dva apostrofa ’’xxxx’’.
• Krepki tisk trije spostrofi ’’’xxxx’’’.
• Povezave oglati oklepaji Ljubljana (modre povezave-že obstoječa gesla, rdeče povezave-gesla še ni).
• Slika: vstavimo prek menija.
• Predloge: dva zavita oklepaja.
• Oštevilčeni seznami: grabljice (#)
• Presledek na začetku vrstice-okvirček z besedilom
• Ukazi za format html: <br za prelom vrstice; <hr za vodoravno črto; <center za centriranje besedila
• <poem uvaja pesemsko besedilo, </poem ga zaključuje

Vaje v wikijih

• Začni urejati.
• Pazi: preintenzivno členjenje na odstavke; mašila (npr.: tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...);prehajanje med prvo in tretjo osebo oz. med preteklikom in sedanjikom.
• Wikispletišča-skupinsko delo, zahvali za posege drugih.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Pripombe direktno v besedilo. (Označi, desni kili, 'Pregled', 'Nov komentar').
• Avtorju ni potrebno upoštevati vseh komentarjev.
• komentarji lektorjev morajo biti jasno vidni; avtor mora jasno označiti katere je upošteval.
• Za komentarje ne pdf.
• Možnosti komentiranja na wikijih: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, samostojna stran, komentar, s predlogo {redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Citiranje: oblikuje referenčne kroge, kaže načitanost, vzbuja večje zaupanje.
• Pogoj za znanstveno besedilo: novo spoznanje.
• Boj ohranjanje znanja kot nova produkcija.
• Sklici le v znanstvenem pisanju-označeni z imenom avtorja.
• Status avtorja: včasih-zmamje prenašali le redki, danes-lahko vsak
• Wikijina spletišča prostor za objajanje kogarkoli-ne spodbujajo avtorskega napuha.
• Znanje-delo pridnih anonimnih množic; avtorstvo postavlja pod vprašaj.
• Anonimno objavljanje obremenjeno z dvoličnostjo.
• 80. leta 20. stoletja: informacije obravnavane kot lastnina, prost dostop 70 let po avtorjevi smrti. Želja, da bi se to obdobje skrajšalo (AO-30 let)
• Po zdravi pametni-kar je objavljeno na javnem mestu je javno dostopno; obratno ne smemo objavljati Menartovih verzov z vodnjaka v Ljubljani, lahko pa jih citiramo.
• prosti dostop podpirajo univerze in EU; v nasprotju z 'copyright', kjer je za delo potrebno plačati.
• Citiranje je ne plačljiva uporaba virov, kjer pa ni določene meje za količino citiranega (okoli 20%)
• Preveč citiranja prav kakor premalo zmanjšuje kredibilnost.
• Citiranje le zaradi okrasa-lahko preveriti pristnost.

Prepisovanje

• Prepisovanje=plagiranje.
• Plagiat: tuje znanje uporabili ne da bi ga citirali.
• Plagiranje kot nemoralno dejanje-avtor že več kot 70 let v grobu-ni mogoče kaznivo preganjati
• Plagiranje kot kaznivo dejanje-prevzemanje od mlajših avtorjev.
• v prihodnosti spremembe-ne bo potrebno sklicevati na avtorska imena
• Za rahljanje sklicevanja krivi Wikipedijo-neutemeljeno-administratorji preverajo sklicevanje.
• V akademskih krogih-prevzemanje tuje teme, naslova-ni plagiatorstvo saj je povedano s svojimi besedami, je pa strokovno nekorektno in nekolegialno.
• uredniki ignorirajo prispevke domačih avtorjev na nekem področju-huje kot plagiatorstvo.

Citatna industrija

Citatni indeksi

• 'Citatni indeks: bibliografska podatkovna zbirka ki zbira podatke o pogostosti citiranja avtorja ali dela in jih tako hierarhično ureja.
• V Sloveniji upoštevamo 'Scopus' in 'Web of Science'-tu zanimivi bazi SSCI (Social Sciences Citation Index) in AHCI (Arts and Humanities Citation Index).-literarna veda ena izmed disciplin.
• Zastonj citatna zbirka 'Google Scholar'-zajema avtomatsko zato očitajo nekonsistentnost, pravzaprav zajema širše; vendar ga žal na znanstvenem ministrstu (še) ne upoštevajo.
• 'Sicris' zbira podatke o raziskovalcih.
• Humanistika ni naklonjena kvantifikaciji podatkov; pogosto v modernih bazah ni starejših objav (za literarno zgodovino bolj verodostojne), prav tako marsikje ni identificiranih knjig.
• Merjenju nasprotovati nesmiselno-prizadevajmo za izboljšanje meritev; brez merjenja vrnili na stopnjo posameznikovih preferenc.
• Revije prizadevajo za uvrstitev v podatkovne zbirke (vzajemno citiranje-avtorje višje v stroki kot v resnici so).
• Z vedenjem da številke niso vse so citatni indeksi zelo uporabni.
• Slavistična revija nezasluženo izpadla s seznama domačih revij v SSCI in AHCI, saj je s slovenskim jezikom nemogoče računati na globalni vpliv.

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF=impact factor): številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
• Bibliografski servis Thomson Reuters število (SSCI, AHCI) izračunajo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni (zadnjih dveh letih), delijo s številom objavljenih člankov-to je povprečje citiranosti na članek.
• Višji kot je faktor vpliva-več je vredna objava v revji.
• 'Scopusov' faktor vpliva se imenuje SNIP-mer število citiranosti glede na področje (manjše področje-citat ima večjo težo).
• Kulturno pristranske meritve-vse revije angleščini.
• Faktor vpliva revije posploši za članke-ni priporočljivo-kvaliteta člankov lahko niha.
• Včasih osredotočenost na revije, danes osredotočenost na avtorje (podpira ORCID).
• Moralno vprašljive prakse za večji IF revij. (Prisilno citiranje-moralno sporno, včasih urednikova zahteva na mestu, če je avtor izpustil relevantna predhodna dela).
• Znanstvena skupnost prizadeva za zmanjšanje vpliva IF faktorja (primarno za knjižnice, da vidijo katere so vplivne revije na nekem področju), ampak za prostidostop in vrednost citiranja primarnih virov (npr.: prvega prešernoslovca Franceta Kidriča).
• Zamenjava IF z PageRank (rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav) ali vsaj uporaba obeh.
• Nov akademski citatni indeks OCC (Open Citations Corpus).
• Pametno bi bilo upoštevati tudi branost (Wikipedija meri s kliki na povezavo).

Slovenske znanstvene revije

Seznam Slovenskih literarnih revij v katerih objavljajo literarni zgodovinarji:

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica
• Relevantne še: Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi (ne prinašajo veliko točk)

Tuje revije s članki o slovenski književnosti:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Slavistična revija je bila v bibliografskih zbirkah: AHCI, SSCI, dLib, EBSCO, idr.

Citatni slogi

• Glavni citatni slogi: APA, (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno), wikipedijski.
• Humanistični pisci čikaški ali MLA ali nekaj med obema.
• Čikaški-letnica takoj za avtorjevim imenom, MLA-naslovi del v kratkih sklicih.
• Spremembe v stilih citiranja odražajo pozornost pisočih na spremembe v družbi.
• Minus vseh je inertnost (ne spreminjajo kljub zahtevam okolja) npr.: Priimek avtorja je pred imenom.
• Priporočljivo citiranje na wikijih: Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46. (COBISS) dLib + polinkanje s povezavami.
• Osnovna podatka: avtor in naslov

Dodatni podatki (razlikujejo): ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

• Oziranje na tuje načine citiranje koristno, vendar ni absolutno.

Tehnika citiranja

• Citat=navedek: iz dveh delov: besedilo citata in navedba vira citata
• Dobesedni navedek: ločen z narekovaji/samostojnim odstavkom.
• Vir citata: opomba/kratki sklic (v oklepaju)/neposredna povezava na vir.

Opombe

• Včasih-glavno navajanje literature; prevladovanej čikaškega sloga-opombe za dodatno literaturo.
• Wikipedija (enciklopedija)-ni dobesednih navedkov (cilj je povzemanje)-opombe in seznam literature na koncu.
• Opombe: dela iz katerih vzete konkretne izjave; zaporedne številke, imena pred priimki, letnice na koncu navedbe, med enotami so vejice.
• Seznam literature: pomembna dela za področje članka; alineje, priimki avtorjev.
• Opombe na Wikipediji-klik na številko v besedilu pripelje do opombe; klik na puščico pred opombo vrne na mesto opombe v besedilu.

Kratki sklici

• Prilagajajo sobesedilu. (Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15))
• Nesmiselno podvajanje.
• Dobesedni navedek v praksi: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• Včasih-izogibanje ponavljanju avtorjevega priimka; danes-ponovimo zaradi avtomatskega štetja sklicev.

Označevanje navedkov

• 3 možnosti: narekovaji; odstavek in drugačen črkovni rez; izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje.
• Če ne vzamemo celotnega besedila: »[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari. (prva črka v oglatem oklepaju, ločilo zunaj navedka).

Od kod vse citiramo

• Citiramo z različnih virov: knjiga, poglavje v knjigi, članek, prispevek na konferenci, enciklopedija, spletna stran, ...
• Namen citirana-preverljivost informacij; prednost imajo tiste, ki so javno dostopne.
• Vir tiskan in elektronski-navedemo tiskanega; več izdaj-navedemo prvo oziroma tisto iz katere smo črpali.
• Sklicevanje na drugotni vir le kadar primarni ni dostopen.
• Citati tujih avtorjev v izvirniku (prevod kot opomba).

Viri in literatura

• Skupno navajanje iz arhivov, natisa in spleta je smiselno.
• Seznam referenc kljub povezavam še vedno smiseln-omogoča pregled avtorjevega referenčnega obzorja.
• Delitev na vire in literaturo-smiselna pri dolgih besedilih; ločevanje kratkih sklicev ni smiselno.
• Viri: gradivo, ki je predmet raziskave.
• Literatura: teoretični ali metodološki pripomočki.
• Primarni: sekundarni vir-pomen materialne podlage ali ančina dostopa.
• V znanosti uporablja le za način dostopa-neprimerno navajati sekundarne vire, razen če primarni niso dostopni.

Zaslon in papir

• Znanstveniki pišejo na zaslon, z mislijo na tiskano izdajo-šele ta prinese točke.
• Kmalu bo drugače-želja po zastonjskih in lahko dostopnih informacijah; objavljanje na spletu cenejše, revije selijo na splet (podpira Open Access)
• 'Nova pisarija' spodbuja pisanje, ki bo brano na zaslonu.
• Cenejše tiskarske storitve (CTP=computer to plate)-selitev na splet ni samoumevna.
• Včasih-stran (v knjigi), danes-stran (spletna)--zelo razlikujeta.
• Začetek interneta-dolžina spletne strani v velikosti zaslona-večje smatrane za neprimerne.
• Spletne knjige želijo poustvariti občutek tiskane-omogočajo listanje.
• Spletne strani niso oštevilčene-številke strani ni mogoče citirati (možnost <ctrl> <f>)
• Največja razlika v citiranju-spletne strani omogočajo direktne povezave do informacij.
• Spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju (alineje).
• možnost dostopa do polnega besedila-citat opremimo s povezavo; ni potrebno priimek pred ime in razporejanje avtorjev po abecedi.
• Zadovoljimo z navajanjem avtorja, naslova, letnice in Cobiss povezave (ostali podatki niso potrebni).
• Niti na zaslonu niti na papirju ne navajamo celotnih URLjev!

Zgledi

• Cobiss-najbolj gotovo pravilne informacije (3 oblike zapisa: polni, ISBD, COMARC).

Knjiga

• PRIMER Na papirju: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
• PRIMER Na zaslonu: *Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• Če je knjiga dostopna na spletu dodamo povezave. PRIMER: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.
• PRIMER Na papirju: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.
• DOI vpisujemo če obstaja.

=Knjiga na bralniku=

• Raje citiramo z dLiba ali Wikivira kot bralnika (Kindle, idr.).
• Nujni podatki o natisu, ki je bil predlog elektronski izdaji.
• Virom v elektronski obliki strani ne navajamo (besedilo ni paginirano). Kratki sklic: (Kostanjevec 1907); namesto: (Kostanjevec 1907: 23)
• PRIMER: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
• PRIMER: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006. (knjiga, ki je doživela ponatise).

Članek v zborniku

• V COBISSU zapis o članku in zapis o zborniku (potrebujemo oba).
• PRIMER: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• PRIMER (članek tudi kot video): Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. (COBISS) Videolectures.net.
• Dodajanje linka na koncu je manj primerno.
• Pazi! pika pred ikono PDF, tako da piko postavimo znotraj oklepajev.

Poglavje

• Potreba po citiranju poglavja le kadar je več avtorjev knjige.
• Enako navajanju članka v zborniku.
• PRIMER: Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ali Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• PRIMER: Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. (COBISS)
• PRIMER (nenaslovljen a urednikova spremna besedilo na zavihku romana): Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)

Razprava v reviji

• PRIMER: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382. (COBISS)
• Če želimo izpostaviti, da je članek na dLibu, dodamo dLib povezavo za cobissom.
• Lahko uporabimom polno ime ali kratico revije. PRIMER: Jezik in slovstvo ali JiS. (odvisno od pričakovanih bralcev).
• Dostopna le celotna revija in ne posamezni članki-povezava do celotne revije.
• PRIMER (za tiskano verzijo): Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

• Članek v častniku-ne zapisujemo letnika in številke; pomembna sta datum in stran.
• Pred datumom ni ločil!
• Nadnaslov zapišemo kot podnaslov; če članek vsebuje tudi podnaslov-smiselno razporedimo, v sili v oglate oklepaje zapišemo za kaj gre.
• PRIMER: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (COBISS)
  • Datum: 20. 8. 1998; Stran: 13.

Članek na dLibu

• Dve vrsti člankov: zapis posameznega članka-avtorske objave (urejeni metapodatki); zapis celotne revije.
• PRIMER (urejeni metapodatki): Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. (COBISS) dLib
  • Spletna povezava lahko tudi v naslovu ali v straneh; izgubi podatek, da je priskrbel dLib
• PRIMER (dostopna le cela revija): Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib
  • Povezava le do celotne revije
• Ne kopiramo celotnega URLja-v URL vrstici desni klik-kopiraj naslov povezave.
• Povezava na koncu prek dLiba, ne prek naslova ali strani (izgubimo preveč podatkov).

Enciklopedijsko geslo

• Viri brez urejenih metapodatkov (ni na Cobissu ali dLibu).
• Povezava na drugo Wikipedijsko geslo-enostavna; drugi citatni slogi-napisani predlogi-ni nujno da je vse prav.
• Avtorstva ne navajamo (tudi če je kdo zelo zaslužen da je stran takšna kot je), ne pišemo Sodelavci Wikipedije (kot ne pišemo vedno Anonimno pri anonimnem avtorju).
• Nujni podatki: naslov gesla, spletišča in datum.
• Datuma znotraj Wikipedije ni potrebno navajati; drugje-pišemo (poenotimo zapise).
• Naslov spletišča-oba načina (levo zapisano ali podnaslov).
• Pojasnilo za splet in navajanje spletnega naslova-odveč.
• Brez pike med naslovom spletišča in datumom.
• PRIMER: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. ali Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. ali Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
  • Vsi trije možni načini citjranja.
• Povezava do točno določenega URLja-poiščeš v zgodovini+prekopiraj iz orodne vrstice.
• Ali levi menij-Orodja-Trajna povezava-prekopiramo iz ukazne vrstice (končnica oldid za naslovom).
• Biografski članki 3 viri: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon. Vsi trije združeni na portalu Slovenska biografija.
• PRIMER: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). SBL. Slovenska biografija.
  • Navajanje iz knjišne oblike SBL nerodno
• PRIMER (PSBL, ni še na spletu): Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.
  • Avtor je podpisan na dnu članka s kratico Jem, ki jo kazalo kratic razveže v Martin Jevnikar.
  • Pdf-ji zvezkov so na portalu Sistory: Zgodovina Slovenije.
• PRIMER (PSBL že na spletu): Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija.
• PRIMER: Abram, Jože (1875–1938). PSBL. NSBL. Slovenska biografija.
• PRIMER (Enciklopedija Slovenije): Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
• Leksikona Literatura in Slovenska književnost. Pri drugem dolžni navajati avtorja, pri prvem ga ni.
• PRIMER (leksikon): Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni].
  • Urednik Janko Kos, ki ga ne navajamo.
• Gesla iz drugih leksikonov: Velika začetnica-seznam literature; mala začetnica-sklici v besedilu.
  • Združenih več gesel-ne želimo citirati vseh avtorjev, vendar en vemo kdo je prvi.

Forum

• Kadar spletni portal citiramo v časopisu navedemo še podatek da gre za splet, če navajamo na spletu to ni potrebno (povezava).
• PRIMER: Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• Izberemo ali uredniški naslov ali naslov avtorja.
• PRIMER: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• Izvajalca razberemo iz opisa.
• PRIMER: J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

• Pogosto manjka avtor, če ga izvemo zapišemo v oglatih oklepajih.
• Problem naslovi rubrik.
• Ne datuma ogleda-če stran datirana in se ne bo spreminjala.
• PRIMER: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Objava samo na spletišču-redkost-večinoma predobjave.
• PRIMER: Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82.
• Članek povezan s spletiščem-potrebno navesti spletišče
  • PRIMER: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
  • PRIMER: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.
    • podnaslovi, naslov rubrike
  • PRIMER: Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013.
    • ohranimo ločila in male začetnice avtorja.
  • PRIMER:Andrej Mrak. S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«. Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014.
    • Razglednice preteklosti-rubruka, MMC-portal.

Zapis v podatkovni zbirki

• PRIMER: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
  • obstaja letnica postavitve-boj smiselno navesti datum dostopa-splet se spreminja.

Diplomska naloga

• PRIMER: Iskanje po zbirki diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF
  • Sklic na 19 zadetkov ob iskalnem pojmu Ivan Potrč
• PRIMER: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
  • Sklic na posamezno diplomsko delo
  • Pomemben tudi mentor inkje je unikat.
    • PRIMER: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Prosojnice, ki so del predavanja-navedemo ob drugijh podatkih s povezavo, ki označuje za klaj gre (pr. ppt, pptx, ...)
• PRIMER: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
  • pptx je povezava

Zemljevid

• Zemljevidi-plod skupinskega dela-ne navajamo avtorjev.
• PRIMER: Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
• PRIMER: Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
  • posamezen spomenik v sloju
  • Tudi če je avtor naveden na dnu ga ne pišemo
• Zemljevidi na Wikipediji
  • PRIMER: Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š. Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.
    • možnost sodelovanja kogarkoli-avtorjev ne navajamo
    • ne navajamo datuma dostopa ampak datum zadnje spremembe
    • ime spletišča ohranimo

Fotografija

• PRIMER: France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.
  • najprej navedemo izvirno delo
• Fotografije na Wikimedijinih spletiščih:
  • PRIMER: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
    • ime slikovne datoteke ni enako ime slike-navedli obe
  • PRIMER: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
    • umetniško delo-najprej avtorja dela
    • avtor naveden po slovenskem pravopisu
  • PRIMER: [Teloh.] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.
    • za boljšo razumljivost lahko poimenujemo sami
    • naslov albuma našli ob raziskovanju
• Avtor-navedbo pogosto izpuščamo-navedemo kadar je fotografija umetniško delo sama na sebi.
• Datum: datuma dostopa ni nujno navajati-dokazuje spremenljivost informacij na spletu-že vemo da so.
• PAZI! citiranje slike ne na lokalni Wikipediji-ampak v Wikimedijini zbirki
• Oglati oklepaji-naši dodatki

Risba

• PRIMER: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
  • opis slike predolg
  • avtorstvo prvega, ki je sliko postavil je neproblematično
• PRIMER: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart.
  • ne navajamo datuma objave ali dostopa-spletišče zamre-povezava en deluje

Glasbeno delo

• PRIMER: Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
  • tako kot navajajo na radiu

Radijska, televizijska oddaja in film

• Podatkov preveč ali premalo-potrebno znajti
• PRIMER: Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
  • kot avtorico navedli urednico, ki je tudi nastopala
• PRIMER: Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
  • kot avtor novinar, ki je prispeval več kot urednik
  • Ni jasno za kaj gre-za piko napišemo pojasnilo pr. Film.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje samo ene vrste citiranja
• citiranje kolegov, ki niso relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev
• samocitiranje
• nepotrebno citirane
• navajanje http-jev
• http-ji brez podatkov o avtorju, spletišču itd.
• leksikon brez avtorjev in naslovov gesel

Navajanje na Wikipediji

• Razlogi-kot povsod drugod
• Specifične zahteve: med viri ne drugih člankov iz Wikipedije; prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj; Wikipedija sprejema vse standarde citiranja-citiranje v enem članku poenoteno
• zgrešen napotek-navajanje založbe pred kraj izida

Žanri

• enak repertoar kot v tisku: sporazumevalna, publicistična, umetnostna in strokovna/znanstvena besedila.
• Zaradi mešanja žanrov prihaja do nesporazumov-toleranca se veča.
• znanstvena stroka=disciplina
• V akademskem svetu strokovno, tisto kar ne dosega kriterijev znanstvenega.
• Znanstveno: kar ima recenzijo, UDK-vrstilec, tujejezični povzetek in seznam literature.
• Strokovne objave: slovarji bibliografije, kazala, enciklopedična gesla, učbeniki, priročniki, itd.
• Izvirni znanstveni članek: 1. objava rezultatov raziskave v znanstveni reviji. (pr.: Primerjalna književnost)
• Kratki znanstveni članek (poznajo bibliotekarji).
• Strokovni članek: že objavljena spoznanja z željo promovirati vsebine in jih uporabno predstaviti. (pr.: Otrok in knjiga)
• Poljudni članki: popularizirajo raziskovalna spoznanja, objavljeni v častnikih in nespecializiranih revijah.
• Kategorizacija znanstvenih prispevkov pozna tudi: vabljeno predavanje, objavljeni prispevek na konferenci, objavljeni povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju, strokovna ocena publikacije, predgovor ali spremna beseda, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija, stvarno ali imensko kazalo, elaborat, ekspertiza, katalog, podatkovna zbirka, radijska ali TV-oddaja in računalniški program.
• V humanistiki najuglednejši znanstveni prispevki so monografije-inovativno znanstveno delo.
• Kot knjige štejejo samo na spletu objavljene monografije.
• uredništva znanstvenih, strokovnih monografij ni-pogrešamo.
• Akademski napredek-le znanstveni članki (indikator objava v znanstveni reviji).
• Ni želje po pisanju na Wikipediji-le strokovno; ni res-tudi vedno bolj znanstveno (prinaša do 9 točk).
• Status strokovnega pisanja:
  • podatkovna zbirka
  • poročilo o dogodku
  • povzetek
  • članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
  • kritika (polemika, strokovna ocena)
  • enciklopedijsko geslo
  • esej
  • predavanje (prosojnice)
  • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
  • učbenik
  • priročnik
  • navodila
  • razprava
  • pregledna znanstvena razprava
  • izvirna znanstvena razprava
  • strokovna recenzija (gl. poglavje Strokovno recenziranje)

Šolsko pisanje

• Žanri: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat).
• Razlika-namen izpolnjevanje šolskih obveznosti.
• Določeno z usmerjenostjo v opravljanje obveznosti in zadovoljitev mentorjevih norm.
• Diploma oz. magisterij iz dveh področji-usklajevanje mentorjev.
• Mentorji-ne nepotrebnih zahtev oblike zaradi zahtev samih.

Popravljanje

• Strokovno pisanje pogosto popravljane oz. urejanje že napisanih del.
• Wikipedija osnova za sodobno strokovno pisanje.
• Popravljanje=lektoriranje in korigiranje
  • Popravljanje ni žanr, vendar je večinska oblika strokovnega pisanja.
• Lektura=popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. (Odpravljanje pravopisnih in zatipkanih napak).
• Lektoriranje: tuji jeziki urednikovo pripravljanje za objavo (poenotenje opomb, odprava zatipkanosti); v slovenščini jezikoslovčevo popravljanje pravopisa.
• Zgodovinsko-lektoriranje nujno; problem prevelik poseg v avtorjevo pisanje (k temu spodbujajo avtorji s svojim neznanjem). primer: Pošljite mi prosim še priponko (za prosim ni vejice, MH ne doživlja kot povedek).
• Korektura (korigiranje): odpravljanje napak, ki jih v besedilu povzroči nekdo drug (npr.: digitalno branje)
  • Korektor naredil besedilu čim bolj podobno avtorjevemu.
• Korektura in lektura pomešani; korigira tudi avtor, ki lahko vsebinsko spremeni besedilo.
• Lektoriranje včasih-rdeči svinčnik; danes-funkcija Sledi spremembam ali pdf oblika.
• Wikivir-korektura le popravljanje napak OCR bralnika (besedilo čim podobnejše izvirniku).
• Uredništvo: kompleksnejši opravki (odločitev za objavo, sprejme napisanega oz. da navodila za popravke-nato lektorju in korektorju, medsebojno usklajevanje člankov, branje recenzij, zaporedje tekstov v publikaciji).

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Strokovno komuniciranje: najprej pomislimo na objave; tudi komunikacija med strokovnjaki pred objavo (sestanki; pisemska oblika-e-pošta).
• e-pošta: izumljena za komunikacijo MIT (1961).
• Napake strokovnega pisanja po e-pošti:
  • neodzivanje (izjeme: spam, okrožnice, skupinska pošta),
  • zahvala za odgovor,
  • potrditev prejema pomembne pošiljke,
  • takojšnje odgovarjanje (ne pomakne pod rob zaslona/na naslednje strani),
  • pisanje v knjižnem jeziku (manj formalno-lahko zatipkanine; ne velikih črk),
  • citirana prejšnja sporočila izbrišemo,
  • pred pošiljanjem preveri naslovniki in besedilo,
  • več poštnih naslovov preusmeri v enega,
  • več priponk-povezava do Driva,
  • datoteke v poznanih formatih,
  • uporabljamo privzet golobesedilni format poštnih sporočil in ne html-besedila,
  • arhiviranje poštnih besedil v txt formatu.
• Zaželeno razreševanje dvomov-osebni pogovor ali e-pošta; vse informacije v veno sporočilo (da ne smetimo).
• Komuniciranje med znanstveniki nujno potrebno.
• Le male črke-izraz egalitarizma-dopustno dokler ne privede do nesporazumov. Opuščanje ločil ni sprejemljivo.
• To-naslovnikov poštni naslov, Kp-ne nagovarjamo direktno, pošiljamo v vednost, Skp-želimo poslati, ostali prejemniki ne vidijo.
• Prepošiljanje-grda razvada; odgovor samo pošiljatelju, ne vsem!
• Kopirane iz e-pošte v urejevalnik - pazi da prelome vrstic (^|) zamenjaš z odstavki (^p).
• Tikanje vs vikanje, Wikipedija-tikanje
  • Na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
  • Starejše od sebe: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, ženske priimke pustimo v moški obliki.
  • vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime; vikanje + osebno ime smo odnos učitelj-učenec.
  • nevtralna zveza Spoštovana kolegica ali Draga kolegica.
  • vrstnike v stroki s katerimi se tikamo-enako kot v osebni korespondenci Dragi Marjan, Spoštovana Evfemija
  • pogovorni Pozdravljeni!, problem na koncu
  • ločilo: vejica, klicaj; pri nadaljnjem pisanju na isto temo nagovor lahko izpustimo.
  • Na koncu: S spoštovanjem, (ime za vejico, tikamo-samo ime); Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, Z lepimi pozdravi, tudi Lp; Z odličnim spoštovanjem-zastarelo; Pozdrav, S pozdravi
  • kraja in datuma ne pišemo (včasih ime institucije kot lokacijo s katere pišemo).
• Podpis: ime in priimek-vikanje; ime-tikanje; na dnu foruma za znakom --; Wikiji-ikona svinčnika (--141.255.200.217 09:35, 3. januar 2022 (CET) (4x alt + 126 (numerični del)))
  • Lastnoročni podpis: včasih l.r.-zastarel, vgradimo sliko Wikipedija:
• Pomenljiv naslov
• Na mestu varčnost s prostorom-tudi na spletu!
• Imena datotek v priponkah: kratko in pomenljivo, namesto presledkov _, brez strešic in velikih začetnic, zaporedno številčenje, popravljalec na koncu začetnivci.
• Komunikacija s tujci-ni potrebno v tujem jeziku; na konferenci-potreben vnaprejšnji dogovor.

Socialna omrežja

• družbena komunikacija-prinesla informacijska družba.
• različne funkcije socialnih omrežij.
• znanstvena komunikacija-strokovnjakom neznana, relevantne informacije tudi na družabnih omrežjih, omogoča demokratičnost
• Facebook-omogoča znanstveno, raziskovalno in akademsko promocijo.
• Nevarnosti: humanizem-mitiziranje (interpretacije laikov, ki so le všečne).
• Strokovnjaki-ne vključujejo v komunikacijo na spletu (ne prinaša točk)-bilo potrebno, ker imajo več znanja.
• Vključitev strokovnjakov kot kompetentnih pomočnikov.

Tvit

• Sporočilo na Twitterju (od 2006), oblika bloganja omejena na 140 znakov.
• Večinoma odgovori na tvite=retviti, tematika zabava, resne teme (politika) redke.
• Profitna organizacija-interese prodaja oglaševalcem.
• Jezik večinsko angleščina.
• uporabniki javni intelektualci-širijo ozaveščenost.
• Promocija strokovnih objav. Nujna promocija strokovnih srečanj.

Dugo

• Daljša strokovna sporočila na Linkedln.
• Komentatorske rubrike časopisov-redko strokovno.
• Komentatorske rubrike na spletu-zli sloves zaradi žaljivosti in vulgarnosti.
• Amazon-v komentarjih prave recenzije.

Zagovor

• Zagovor akademskih spisov-iniciacija vstopa v stroko.
• Natančno določeni protokoli na vseh akademskih področjih (tudi nižjih).
• Formalnost zabriše namen-strokovna diskusija o znanstvenih novostih.
• Ni več le formalnost-pogoste strokovna soočanja (mentor mora zagovarjati nalogo skupaj s študentom).
• Zagovor disertacije ne več kot 2h, na nižjih ravneh manj.
• Potek zagovora: pozdrav predsednika komisije, predstavitev kandidata, povzetek ocen disertacije, kandidatov povzetek disertacije, vprašanja komisije, kandidat odgovarja (sproti oz. ima 15 minut časa), komisija z odgovori zadovoljna, vprašanja publike, komisija dogovori za skupno oceno, slovesna razglasitev ocene in pridobljenega naziva, čestitke.

Literarna kritika

• Praktični spisovnik: Literarna kritika-ukvarja z enim besedilom (tik po objavi); priporoča, zavrača, uršča
• Značilnosti: samo v demokraciji, pisanje med publicističnim in znanstvenim, vedno subjektivna, zanjo značilna polemičnost, ni trajno veljavna, jasna prepričljiva poučna in zabavna, namen ozaveščanje,
• Literarna kritika-literarno delo--publicistično besedilo (v Književnih listih dela); strokovna kritika-strokovno delo--strokovno besedilo (v Slavistični reviji).
• spletna objava-rahla žanrska pravila (učinki, ki jih splet le spodbuja).

Enciklopedični članek

• Razlika od drugih strokovnih člankov-večja jedrnatost.
• Zgled strokovnega pisanja
• Značilnosti: jedrnatost, leksikonski slog, ni anekdotičnosti, ni ponavljanja, le fraze z visoko informativnostjo.
• Wikipedija: sodelovanje, strpnost, soglasnost, vrednostna nevtralnost (nepotreben aktivizem).

Biografski članek

• Literarno vredni-o lit. avtorjih, kritikih, urednikih, založnikih, zgodovinarjih, mecenih, ...
• Kriterij za dodajanje na Wikipedijo:
  • včasih-avtorji že v tiskanih leksikonih;
  • kasneje-mlajši posamezniki-avtorstvo strokovne/znanstvene monografije in znanstvena kompetenca (doktorski naziv), včasih nadomeščena z drugimi razlogi.
  • avtorji omenjeni drugje (povezave, seznami)
• Dopolnjevanje gesel:
  • usklajevanje informacij med gesli,
  • osebe z istim priimkom povezane
  • ustvari standardna poglavja (Življenje, Delo, Bibliografija, Nagrade, Poimenovanja po osebi, Glej tudi-linki na Wikipedijo, Zunanje povezave-linki drugam, Viri-tiskani viri)
  • Poglej kaj je o avtorju drugje (diplomske naloge, enciklopedije)
  • Dodaj sliko
  • Pri bibliografiji: naslovi in podnaslovi knjig so ležeči, zadaj je letnica, Cobiss-id in v oklepaju žanrska oznaka ali tema romana; polinkamo če so lahko samostojni članek.

Članek o knjigi

• Vse-zagotovo ne
• Prej knjige že poznanih avtorjev
• Pisanje gesel o romanih: naslov-samo naslov, jedernata obnova, infopolje-osnoven informacije, določimo žanr, temo in ključne besede, kritike
• Literarne kritike v knjižni obliki v seznamu Kazala strokovnih knjig.
• Napredni pregled (dostop: orodja-posebne strani-iskanje)-odkljukamo Wikipedija--dobimo kazala knjig, ki roman obravnavajo.
• Povezati roman z drugimi gesli na Wikipediji.
• Povezave na Wikipedije drugih držav.

Učbenik

• Ne pišejo vsi strokovnjaki le znanstvenih razprav.
• Odprli vprašanje smiselnosti slovenščine v šolah.
• Specifikacije:
  • dialoškost-poglavje Vaje/Naloge
  • povzemanje in ponavljanje-poglavje Pomni/Povzetek
  • poenostavljanje
  • privlačna tipografija, oblikovanje
  • skupinsko avtorstvo; povezovanje v serije.
• Nujna redukcija in didaktičnost gradiva-izbor tekstov (problem pristranskosti).
• Visoke naklade-želja založb po dobičku-prihaja do nenatančnosti
• Potreba po izdajanju učbenikov v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov; podpora ministrstva elektronskim učbenikom (imajo licenco cc)
• Učbenik akademsko vreden pol manj kot znanstveni članek-očitki o potrebnosti
• Problemi: pomanjšana oblika znanstvene monografije-zgreši namembnost; zapomljivost pred resnico; faktografska naštevalnost; stereotipne opredelitve, formulaično izražanje (pr. razdelimo, ločimo, uvrščamo,...)
• Nova Pisarija je učbenik-ne ustreza vsemu zgoraj opisanemu

Strokovni blog

• Skrajšana oblika ang. weblog=spletni dnevnik.
• Orodja: WordPress, Googlov Blogger (1999), Siolov Blogos.
• Strokovno-področni blog, blog na temo, osebni blog humanista.
• Blogi nastali okrog 1997, zaslužni za več objav, manj formalizirane objave
• publicistični žanr (ni selekcije-oddaljuje od znanstvenega pisanja)
• Razlika od strokovnega: ažurnost, anonimnost avtorjev, širša publika
• Potrebno citirati, v času spreminjajo
• Dialog med znanstveniki (koristen; lahko slab-vlaganje moči v napačno smer)
• Nimajo znanstvenega statusa.
• Ni omejenosti s prostorom-objavi, potem filtriraj-pomen komentarjev.
• Akademsko delo-zaradi bloga ne več le produkcija ampak tudi urejanje, recenziranje, zbiranje, filtriranje informacij.

Spletni forum

• Vzdržujejo znanstveno skupnost.
• Omogoča objavljanje članov skupnosti-pomembno za nove skupnosti-omogoča uveljavitev.
• Nadaljevanje elektronske oglasne deske oz. poštnega seznama (e-pošta + spletni arhiv)
• Arhiviranje: loči spletne forume od klepetalnic
• spletni naslovi polinkani, sledenje temi (izraz: nitkanje).
• Komunikacija omejena:
  • potrebna prijava za branje
  • potrebna prijava za sodelovanje
  • brez prijave-moderator se odloča o sprejemljivosti posamezne objave
• Moderirani forumi: tematsko strožji, daljša življenjska doba, problem moderatorja kot urednika-namen foruma da vsebino odločajo člani sami (niso vsi prispevki moderatorjevi)
• Forum kot tiskani medij- ni enak!!-slabe vsebine-ne bo naročnikov, naveličal pisanja-forum ugasnil (druga oblika strokovne komunikacije).
• Slovenistični forumi: Humanist (ureja Willar McCarty), SlovLit (ureja Hladnik)-oba: digitalnohumanistične teme.

Slog

• Družabna omrežja-spremenila način branja-najnovejše informacije na vrhu
• Včasih: knjige-novo dodalo spodaj-celota brala od zgoraj navzdol.
• besedilo: včasih-papir, pokončno, danes-zaslon, ležeče.
• Lažje brati ožje-strani prilagojene; prilagodimo sami: Ctrl +; Wikivir predloga: Predloga:Proza; Html predloga: <body>:
  ; Firefoks-odpri bralni pogled (funkcija)
• Pisanje opremljeno s povezavami (pisanje za zaslon).

Sestavni deli

• Kompozicijski elementi strokovnih besedil:
  • avtorjevo ime
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila
    • uvod
    • teorija/metoda
    • gradivo
    • analiza
    • sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
• Namen-samozavestno in kompetentno sodelovanje v žanrih strokovnega pisanja.
• Sestavljenost znanstvenega prispevka: IMRAD (introduction, methods, results and discussion); slovensko (Hladnik): UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep).
• Nimajo vsi članki vseh kategorij, IMRAD za eksperimentalne vede; Deskriptivna področja-NI te kompozicije.
• Literarnovedna besedila: pregled in povezetek literature, določitev gradiva, popis in analiza.
• Večinoma že znana dejstva-drugačen pogled.
• Napisano kot celota.
• AVTORJEVO IME (obravnavano na drugem mestu): v člankih zraven ime inštitucije + eelktronski kontakt (e-naslov, ORCID (univerzalna številka raziskovalca), osebna spletna stran).
• Humanistični članki delo enega avtorja
• Članki na Wikipediji brez avtorjevega imena (delež avtorstva v zgodovini članka).

Naslov

• Prva točka stika z bralcem.
• Najbolj radikalen povzetek, v tem podobne ključne besede (razlika: naslov-povezan v celoto, ključne besede-le nanizane).
• Naslov mora zadeti vsebino (poljubni naslovi-za umetnostna besedila), hkrati ne sme povedati vse vsebine.
• priporočila za naslov: natančen in jedrnat izraz teme (max 10 besed), pravopisna pravilnost, brez krajšav, ni stavek/vprašanje, Stvarni boljši od metaforičnega, ni besed z zaznamovanim pomenom (v narekovajih), ni z velikimi tiskanimi črkami, podnaslov ločen, podnaslov ne ponavlja besed naslova.
• Del naslova UD-klasifikacija (bibliotekarji)
• Naslovi brez občutka za bralca
• komplicirani teksti potrebujejo komplicirane naslove-zmotno!
• Prevod naslova v angleščino-upoštevamo njihov zapis, mala ali velika začetnica samostalnikov-dosledno.
• odveč izrazi brez terminološke teže-krajši naslovi

Izvleček

• Izvleček=sinopsis=abstrakt
• Krajša oblika povzetka
• Kompozicijske enote: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep=implikacije.
• Največ 10 vrstic (100-500 besed).
• Naslov ni potrebe; manjša pisava, manjši razmik, (umaknjenost desno ali ležeče); prevod v angleščino-želja po globalni promociji.
• Prijava na konferenco z izvlečkom.
• posvečamo premalo pozornosti.
• predolga dolžina
• Praksa le naštevanja problemov-nepriporočljivo!

Ključne besede

• Postopek podoben izbiri kategorij na Wikipediji.
• Ključne besede: Poimenovanje ožjih predmetnih področij ki sestavljajo članek; (Kategorije: širša področja kamor uvrstimo članek).
• Razlikovanje med širšimi in ožjimi pojmi ni mogoče razlikovati.
• Pogoste, terminološka teža (uveljavljeni termini, neologizmi-redko).
• Pomembna jedrnatost in kratkost; preveri utrjenost terminov (enciklopedija, Gigafida, googlenje v narekovajih).
• Izrazi iz naslova niso primerni-pogosto uporabimo (posebno če so v naslovu v sklonski obliki-moteča pri iskanju)

Kazalo vsebine

• Program oblikuje sam (označeni naslovi in podnaslovi).
• Verzalke v naslovu-v male črke
• Wikipedija-kazalo avtomatsko (več kot 4 poglavja)
  • Ne želimo: _NOTOC_
  • Kazalo želimo: _TOC_ (tabel of contents)
• Navodila: naslovi poglavij kratki; ne preveč členjeno besedilo (poglavje ene povedi-NE); dolga poglavja v podpoglavja; Naslovne pojme v ednino; če mogoče izognemo ponavljanju besed.
• Smiselno kazalo-preglednejša snov.
• Kazalo strnemo-samo poglavja prvih treh nivojev.

Povezave

• Ločujejo besedilo na papirju od tistega na zaslonu.
• Nadomeščajo imenska in stvarna kazala v tiskanih knjigah.
• Html-povezave podčrtane in modre; po kliku vijolične; rdeče povezave (Wikipedija)-neobstoječe geslo.
• Vnašanje povezav: v programih podobno-označimo tekst, desni klik, vnos hiperpovezave, iz ukazne vrstice prekopiramo hiperpovezavo.
• Starejše-vpis povezav v izvirni kodi, Wikiji-notranje povezave [[]], znanje povezave []
• Navajanje http-jev mogoče-grdo-postavimo v oglate oklepaje skupaj z opisno besedo.
  • Naslovi del v ležeče samo ime-ne cele povezave.
• Povezave-oblika sklicevanja

Napake

• Napake strokovnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija ali terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural oz. zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

Gostobesednost

• Lektorji-črtajo odvečne besede-odvečne le zaradi potrebe po jedrnatosti.
• Krajšanje besedila (odstranjevanje vsebinsko nepomembnih delov)-"prevajanje" besedila v strokovni jezik.
• Govorjena strokovna besedila-izpuščanje manj informativnih delov ni priporočljivo (olajšujejo sledenje).
• Besedilo o eni osebi-variiran osebek izpustimo

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih stvari je slogovna napaka.
• Nerazumljivost-zaradi površnosti; hotena
• Zapleten jezik (strokovni izrazi)-utemeljen z zapletenostjo problematike (skriva meglenost sporočil).
• Danes: Potreba po prezentaciji znanstvenega dela širši javnosti-besedilo bolj razumljivo; nasprotje ustvarjanju samozadostnih elit.
• Dobra znanost-veščina preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

• Pisec ni v članku ničesar novega odkril-pozabil je na tezo.
• Pravi strokovnjak: zna do informacij priti in jih postaviti v kontekst.
• Napaka humanistike-posploševanje (primerjava naključnih tekstov velja za obdobje, žanr, ...)
  • posploševanje le ob statistično relevantni količini besedil (tudi tu tvegano).
• Zgledi: že in šele-uporaba zahteva pojasnilo oz. izpustimo (nasprotje strokovni nevtralnosti). celo, kar, samo -zmanjšujejo nevtralnosti in objektivnost

Manierizem

• Besedilo sklenjeno, kompaktno, lepo vezano; ponekod potreba nasprotna (naštevanja)
• Problem prevelike želje po vzezanosti besedila-izjave vzročno-posledičnosti in zaokrožanja-raje izognimo
• Brez dramatiziranja in nepotrebnega podaljševanja.
• Strokovno pisanje-brez slogovnih sredstev (sodijo v leposlovje); lektorji popravljajo.
• retorična figura ponavljanja-nima mesta v strokovnem pisanju.
• hiperkorektnost.
• Uporabljanje arhaičnih besed.
• sintaktične obsesije z določenimi besedami (pr. lahko, svojčas, še kako, to je, ki, ...)-rešitev ponovno kritično branje.

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje izrazov (pri povzemanju strokovnih del)- variiranje (avtor ugotavlja, opozarja, tdi, navaja, citira vztraja), sprememba stavčne skladnje.
• Ponavljanje struktur: Iz grafikona/preglednice/tabele vidimo da
• Ponavljane sintakse-dokaz malomarnosti ( v branje družini pred profesorjem).
• Mašila v pisnem izdelku-ne toleriramo (kriva le površnost).
• besede predstavljati, predstavnik-prepogoste.

Pristranskost

• Pisanje-priložnost za uveljavljanje mnenja; znanost-pomoč za oblikovanje objektivnih sodb.
• Benigna pristranskost-poglobljenost v temo-neutemeljeno hvaljenje in domače naslavljanje.
• Maligna pristranskost-ideološka pristranskost in aktivizem-izražen z zaznamovanimi besedami v opombah, v zaključku, v besedilu.
• ideološkost (besede v navednicah)-zloraba strokovnih besedil (manjša pozornost bralcev na to).
• Nova pisarija pristranska-promovira nove oblike strokovne komunikacije- ohranja zadržanost, da propaganda ni moteča

Terminologizacija

• Akademske stroke na začetku ukvarjajo s svojim nazivom-utrjen naziv vstopnica za ištitucionalizacijo in družbeno vplivnost.
• Imena (po praksi) družbeni dogovor, praksa
• Uporaba termina, ki ne vodi v konflikt.
• V izrazu ni resnice predmeta.
• Terminološke debate-krinka, da se s predmetom ni potrebno ukvarjati
• Obvladanje terminologije za udeležbo v strokovnih razpravah nujno-problem: termin zaradi termina samega, zaprtost krogov.
• Terminologizacija v učbenikih-nepotrebna.
• Moti tudi ignoranca terminologije-sum v kompetentnost (izraze potrebno poenotiti).
• SLovenske ustreznice računalniški terminologiji: vmesnik, vtičnik, krmilnik, krmilke, itd.

Spol in število

• Spol
  • Včasih: moški spol-mislimo oba spola; feminizem-uporaba moške in ženske oblike (nenaravno)-želja, da tudi ženska oblika nevtralna
  • Izognemo-uporaba množine, pretvorba v sedanjik.
  • Zadrega tudi v drugih jezikih-uspešnejše rešujejo; v humanistiki upravičena.
• Število
  • Prva oseba ednine: pisali sami, vendar-občutek da se hvalimo; dvojina: problem ko želimo izjavo enega avtorja ločiti od izjave drugega.
  • Prva oseba množine: v strokovnih besedilih zaradi nevtralnosti; znanstveni plural (vzporednica majestetičnemu)
  • Tretja oseba ednine-kadar prvi dve nista primerni

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje med domačim in tujim.
• Pojavlja na vseh področjih (viri, metodologija, terminologija, poimenovanje, ...)
• Skrajne drže niso zaželene
• Klečeplaznost do vsega "iz zahoda" (dokazovanje za srednjeevropskost (Srednja Evropa kot pojem) in kasneje evropskost (EU) slovenskih avtorjev)

Govorna prezentacija

(*Predstavitev strokovnih informacij: objavljanje (revija, zbornik), postavljanje na splet) (*Žanri tiskanega in spletnega objavljanja (prejšnja poglavja))

• Prezentacije strokovnih dognanj brez statusa objave (pr. predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, študentsko predstavitev referata).
  • Status objav le če so posneti in vpisani v Cobiss.
• Podlaga za predavanje objava: predavanje po napisanem delu (1 str.=3 min, 16 str.=1h); napisano delo po predavanjih.
• Dober predavatelj ni nujno dober članek.

Predavanje-ne direktno pisno besedilo; krajši stavki, anekdote, odzivanje na publiko, izrazne lastnosti (pri pisanju kot napake).

• Problem predavanj: včasih-monotonost, dolgočasnost; danes-govorniško nastopanje; vsebina šele drugotni pomen.
• Nezaupanje v šole javnega nastopanja-zapomnjenje le anekdot, vsebina izgubi.
• Zavzetost za predmet-retorični spodrsljaji tolerirani.
• Priprava nujna-zaključiti, ko peša pozornost, pisna predloga; ne na pamet naučeno besedilo (občutek samozavesti-realno monotonost)
• Informativna vrednost predavanja manjša od vrednosti besedila (neznana imena, preslišan naslov, ni pregleda nad zgradbo)
• Nadomestiti z zapisovanjem, shemami; prosojnicami (dodano še slikovno gradivo).

Prosojnice

• Uporabne za predavatelja (omejijo časovno, držijo rdečo nit) in poslušatelje.
• Programi: PowerPoint, Google Slides, Prezi, Impress itd.
• Slabosti: predavatelj bere s prosojnic, študentje ne poslušajo razlage, si ne zapisujejo.
• Seznamsko podajanje informacij-problematični predolgi seznami; ne daljših besedil.
• pečakuča japonski model 20 prosojnic v 6ih minutah.
• Nasveti: mera pri oblikovanju-ne preveč teksta, e preveč barv, ne preveč prehodov, itd.
• Prezentacija na splet-format pdf.
• Prezentacija na javnem mestu-komentiranje uporabnikov.
• Predavatelj na spletu-poleg prezentacije vidi tudi občinstvo
• Elektronska tabla (Hladnik nima izkušenj).

Vizualizacija

• Prosojnice-vizualizacija govorjenega.
• Besedilo na spletu slikovitejše-slikovitost na papirju draga.
• Alternativne prezentacijske oblike: zahteva drugačnih podatkov; pedagoški in popularizacijski interes.

Fotografije

• Danes: slikovno sporočanje bolj pogosto od verbalnega (kot pred opismenjevanjem)
• Problem slikovnih informacij: manjši napor za dekodiranje, duhovna pasivnost in odvisnost (ni samostojnega ustvarjanja predstav).
• Digitalizacija-razmah fotografije.
  • obdelava fotografij (računalniško bolj zahtevno) prej kot obdelava besedila (enostavneje?).
  • Funkcija prepoznavanja obrazov.
• Fotografija-neprimerna za znanstveno raziskovanje-celo boljša od očesa.
• Avtorstvo individualno-avtor tisti, ki je pritisnil na sprožilec.
• Vzročna intelektualna lastnina-po njej določajo pravila za druge.
• creative commons-kategorija by -izdelku v prostem dostopu priznamo avtorja (pri fotografijah enostavno-en avtor)-ta zahteva tudi pri besedilih-izpuščamo ( ne da določiti avtorja/ev).
• navajanje avtorja: Foto Srečko Meglič (gre za umetniško delo, pri obrtniških posnetkih avtorja ne navajamo).
• Fotografija drugačna od teksta: ob besedilu, en sam avtor, fotograf podpisan pod sliko, za naslovom (pri tekstih pred naslovom).
• Močno pravno reguliranje.
• Najbloj naklonjena publicistika-reportaža (fotoreportaža); leposlovje redko; fotoroman (ustreznica stripu), blogi, družbea omrežja, navodila za uporabo, enciklopedije, kuharske knjige, potopisna literatura.
• Literarnoteoretične knjige-ni fotografij; literarno zgodovinske-avtorji, časopisi, itd.
• Bolj popularna raba-več fotografij.
• 1944- fotografska oprema literarnozgodovinskih publikacij.
• Včasih: nalaganje na splet-varčevanje s prostorom-manj kvalitetne fotografije.
• Danes: neselektivnost fotografij-za red skrbi programska oprema.
• Hramba fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si; Wikipedija(10+ mest), Google +.
• Nalaganje fotografij (razen zelo zasebnih) in licenca cc. (Hladnih spodbuja).
• Google, Geopedija-veliko fotografij-niso prosto dostopne; dLib-prostodostopne fotografije.
• Wikimedia commons-licenca cc 8privzeto z objavo na tem mestu)-primerne za uporabo.
  • Naložimo-ime, opis, kategorizacija-vključimo v geslo na Wikipediji.

Licenciranje fotografij

• Objavljanje fotografij omejeno s pravnimi akti-Wikipedija ustrezati slovenski in ZDA zakonodaji.
• Prepovedana objava: kiparska, slikarska dela, fotografije stavb, obdelanih nagrobnikov-tudi za kipe na javnih mestih (razen če je od smrti avtorja minilo že 70 let).
• Dovoljenje umetnika-možnost objave.
• Nekatere druge države: "svoboda panorame"-dovoljeno objavljanje fotografij del, ki stojijo na javnih mestih (brez dovoljenja umetnika).
• Slovenija ni izjem-posnetkov kipov na Wikipediji ni.
• Izjema: posnetki knjižnih ovitkov/platnic, naslovnice revij, ovitki CD-jev, igrice, zaslonski posnetki (platnice avtorsko delo, ki ni v javni lasti-omejena ločljivost).
• Slika avtorja-večina ni v prostem dostopu-ne moremo uporabiti za članek na Wikipediji.
• Jugoslovanski zakon (1978)- avtorske pravice potekle 25 let po objavi; zakon 1995-avtorske pravice potečejo 70 let po objavi (velja za dela objavljena po 1. 1. 1970).
• Wikimedija spoštuje copyright-pridobivanje avtorskih dovoljenj nesmiselno početje-spodbujajo k ponovnemu fotografskemu dokumentiranju pod licenco cc.
• Wikimedia-poskuša obiti dela zaščitena s copyright-ustvariti okolje svobodne kulturne izmenjave (proti avtorskemu napuhu in komercializaciji).
• Fotografije umetnostnih izdelkov-nalagamo na druga spletišča (Geopedija, Google Zemljevidi)-so prosto dostopne, nimajo licence cc.
• Nevarnosti prostega dostopa: diletantizem, vandalizem in pismouštvo=pretirana natančnost.

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine, 44. člen - za uporabo fotografije spomenika zahteva soglasje lastnika.
  • Zaščiteni vsi spomeniki vpisani v Register nepremične kulturne dediščine.
• Bizarni primer-grafit v Ljubljani-vpisan v register-objava na Wikipediji ni dovoljena.
• Prepoved fotografiranja spomenikov-kulturno škodljiva (le zaradi monopola muzejev?).
• Fotografija kipa na Wikipediji-ni dovoljeno kopirati v Wikimedijino zbirko
  • Objava na Wikipediji dovoljena z načelom poštene rabe-dovoljena fotografska reprodukcija v omejeni ločljivosti.
• 51. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah: dovoljena uporaba posameznih fotografij brez dovoljenja avtorja pod pogoji: le v članku s tem imenom; prosta alternativa ni dostopna in ni mogoče ustvariti, le na Wikipediji v slovenščini.
• Slovenska Wikipedija objavlja avtorsko zaščitena dela, ker so njeni strežniki v ZDA (druga zakonodaja).
• Zadrtost slovenskih avtorskih zakonov-nedostopnost slovenskih filmov (tuji iz istega obdobja so dostopni).
• Uradno stališče Wikimedijine zbirke: da so reprodukcije v javni lasti-preganjanje takih fotografij nasprotno duhu svobodne kulture.
• Creative Commons Slovenija (oz. ustvarjalna gmajna) že dolgo ni več aktivna.

Nalaganje na wikije

• Včasih: nalaganje na Wikiverzo ali Wikiknjige preko menijskih izbir; danes: Nalaganje na Wikimedia commons (sliko opremimo s kategorijami in opišemo). ž
• kratica <ovl>=opis, viri, licenca- za slabo opisane slike.
• Licence: licenca poštene rabe (npr. predstavitvena slika)

Infografika

• Informacijska grafika (18. stol.): oblika vizualizacije podatkov; vizualna predstavitev podatkov-hitrejše dojetje s pomočjo vida.
• Spodbuda: prostodostopna orodja, količina podatkov.
• Primeri: spletni zemljevidi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View-del GIS-geografski informacijski sistem), oblikovanje fotografij-spletišča vgrajujejo grafične prikaze.
• Infografika-prikaz velike količine podatkov na preprost način
• Najaprej geografije-danes: vsa znanost + publicistika.
• Infografika v humanistiki: predstavljanje podatkovnih zbirk (značilne. le za empirične metode literarne vede-zanimajo preštevne lastnosti).

Tabele

• Oblika predstavitve podatkov iz podatkovne zbirke.
• Tabele-posebna vrsta računalniškega programja.
• Oblikovanje:
  • v Wikijih: {| class="wikitable"

|- ! ! FR do 1900 ! FR 1900–1918 |- | slovenski | 12 % | 29 % |- | slovanski | 44 % | 19 % |- | svetovni | 44 % | 52 % |} (Poglej pod uredi).

• • Html:

    	FR do 1900	FR 1900–1918
    slovenski	12 %	29 %
    slovanski	44 %	19 %
    svetovni	44 %	52 %

    • Naslov tabele spada pod tabelo; besedilo poravnano na levo, Naslovna okenca z veliko začetnico.

    Grafikoni

    • Za razumevanje potrebna legenda.
    • Največ informacij dobimo prek vida.
    • Oblike za literarno vedo:
      • grafikon (histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije)
      • diagram (časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni=dendrogram, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoški, Vennov)
      • Kartogram, shema, piktogram.
    • Naslov grafikon nad ali pod njim.
    • Graf iz Excela-kot sliko, povezavo nanj.
    • Nekaj grafov zna narisati Wikipedija.

    Zemljevidi

    • Zemljevid v literarni vedi-uvedla Marija Boršnika (načrt Poljan v 2. polovici 19. stoletja v Tavčarjevem zbranem delu).
    • Sistematična raba-od zemljevidov na spletu-literarni sloji na Geopediji.
    • O tem piše Urška Perenič-vnos literarnih točk voden z Wikiverze.

    Besedni oblak

    • Orodja: Wordle in Voyant tools (o oblaku še druge statistične značilnosti).

    Literarnovedna igra?

    • Škrbina!

    Iskanje

    • Razvoj načina (računalniki) s porastom informacij.
    • Standardi organizacije značilni za znanost.
    • Red: oblikovanje standardov popisa in podeljevanje številk (avtor, založba, objava)
    • Cobiss, SICRIS-številska identifikacija avtorja.
    • Za razločevanje-sistem ORCID (Open Researcher and Contributor ID)
      • neprofitna organizacija
      • prijavi-dobi številko-znanstvenik sam razloči svoje članke.
      • posameznik 16 mestno kodo: http://orcid.org/0000-0003-2814-376X - povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev.
      • nekakšen "avtorski DOI".
    • Identifikacija: knjižne objave-ISBN, periodika-ISSN, spletne objave-DOI
      • ISBN-13 mestna koda (da nacionalna bibliografska inštitucija-avtor/založba delo mora poslati)- v obliki črtne kode (EAN)
      • ISSN-8 mestna številka
      • Wikipedija ni ISBN
      • Knjige-številka COBISS ID.
    • Oznake na Wikipediji-Normativna kontrola (povezuje s sistemi CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

    UDK

    • UDK=univerzalna decimalna klasifikacija-umeščenost objave na strokovno področje.
      • 0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
      • 1 Filozofija. Psihologija
      • 2 Teologija. Verstva
      • 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
      • 5 Matematika. Naravoslovje
      • 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
      • 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
      • 8 Jezik. Književnost
      • 9 Geografija. Biografija. Zgodovina
    • UDK-ena od obstoječih klasifikacij
    • Slovenija z njo opremi vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji (pri vrhu vpisov)
    • ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije)-7 področij: aravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave
      • humanistika le 7 % (šifra 6.07).
    • Slovenski Statistični urad-sistem KLASIUS-humanistične vede (številka 22).
    • Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)-5 področji-humanistika 1. mesto (20 %).
    • Klasifikacija FOS 2007-47 področji-humanistika 13 % (šifra 6)-nepoznana klasifikacija.
    • Enciklopedične klasifikacije-2 področji-družbene vede, naravoslovje; empirične in formalne znanosti; uporabne in temeljne,...
    • Frascatijska lestvica-FOS 2007 (Fields of Science)
      • Literarnovedna področja: Klasika; Literarna teorija in kritika; Literarni pregledi; Književnost; Afriška, avstralska in kanadska književnost; Ameriška književnost; Književnost Britanskega otočja; Nemška, nizozemska in skandinavska književnost; Romanska književnost; Slovanska književnost; Poezija
      • UDK (pod št. 8): klasifikacije spremenljive
    • UD-klasifikator/vrstilec-pogledamo v seznam gesel ( Spletni splošni slovenski geslovnik-na spletu).
    • UDK-iščejo biografi, laiki-ključne besede

    DOI

    • Digital Object Identifier=digitalni identifikator objekta-standard za označevanje spletnih objav.
    • URL-spremenljiv, DOI-omogoča sledljivost.
    • Pridobitev DOI-ni zastonj-podeljujejo organizacije (mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef).
    • Vprašanje o smiselnosti.
    • Oblika: doi:10.7771/1481-4374.2064 (založnik, št. publikacije).
    • Zapis DOI tudi na Cobissu.

    COBISS ID

    • Na Slovenskem opremljena vsaka registrirana objava.
    • Citiranje-berz teh številk (izjema DOI); Wikipedija-COBISS oznako ceni.
    • Dostop do vseh člankov-ukazno iskanje (predpona HI)
    • COBISS ponuja: iskanje, osebne bibliografije raziskovalcev (SICRIS), podatke o citiranosti (WoS in Scopus), sznam najbolj branih knjig, knjižnično nadomestilo.

    Podatki in podatkovne zbirke

    • Podatek-pojem iz znanstvenega sveta.
    • Izraz zajemek-nadomestilo podatka (nekaj, kar smo izbrali, ne nekaj danega)-zajemek=podatek v znanstvenem raziskovanju.
    • Informacije: dokumenti=fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo (literarna veda =besedilo);podatek=osnovni element informacije, pridobljen večinoma z meritvami in prikazan v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov.
    • Zbirke: dLIb, Nova beseda (primož Jakopin).
    • Do podatkov težko priti-Danes: prosto dostopne podatkovne zbirke (Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Fran, Nova beseda in Gigafida, slovenski vzajemni katalog Cobiss, Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL))
    • Bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sredina 90. let-zbirka: Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950.
    • Bibliografski podatki za biblometrične raziskave (večinoma v okviru bibliotekarstva).

    Iskanje po dLibu

    • dLib-zbirka besedil, slik in večpredstavnostnega gradiva.
    • Iskanje:
      • po metapodatkih (avtor, naslov)
      • Premalo: odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu; drugačni niz (lahko napake pri branju)
      • Preveč: dodamo izraze, ki so v besedilu; niz besed med narekovaje; omejevanje virov v levem stolpcu
    • Izbrano delo-URN-povezava do dela.

    Seznami

    • Možnost členitev besedila.
    • Naštevanje serije elementov čim razločneje.
    • Alineje ne daljše od ene vrstice-konec lahko vejica ali podpičje.
    • Oblike: neoštevilčeni seznam, oštevilčeni seznam
      • html: neoštevilčeni:
        , oštevilčeni:
        , alineje:
    • Wikiji: alineje: *, oštevilčeni: #
    • Seznam danes naravna oblika, zamenjal zgodbo.
    • Naloga literarne zgodovine-večji poudarek na seznamih.
    • Seznam-definira pojave z naštevanjem njihovih lastnosti-implicitno: bistvo stvari je neizrekljivo; zgodba-definira pojave po njihovem bistvu.
    • Retorični figuri: akumulacije=kopičenje; enumeracija=naštevanje.
    • Literarni žanri-seznamska oblika (epizodična kompozicija): zbirke šal, pustolovski romani; bibliografije, cvetniki=antologije, leksikoni, enciklopedije.
    • WIkipedija: seznami osnova za nadaljnje raziskovanje.
    • Seznamski način dojemanja podpira tehnologija

    Digitalna humanistika

    • Digitalna humanistika: literarnovedni segment: empirična literarna veda; jezikoslovni segment: računalniško jezikoslovje.
    • Literarnovedni segment: empirična literarna veda s pomočjo računalnika-računalniška obdelava humanističnih podatkov.
    • Digitalna humanistika (izraz prvič 1997)=znanost + humanistika.
    • Področja zastopana na konferenci MLA (2014 v 10 %).
    • Kulturomika=kvantitativna analiza kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku. (Orodje: Googlov Ngram Viewer).
    • Pereča vprašanja: prosta dostopnost, javno recenziranje, popularizacija znanosti.
    • DH-nagrade-vsako leto.
    • Učni načrti za digitalno humanistiko-humanistična znanja samo za začetek-naprej digitalna.
    • Raziskovalne dejavnosti: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečavanje in hranjenje, kolaboracija, meta DH-dejavnosti.
    • Možnost elektronskih edicij-hkratni obstoj enakovrednih izrazov; nedotakljivost-prej prisotna, dane možnost udeležbe bralca.
    • Digitalni humanisti: vizualno privlačni rezultati, globalno sodelovanje; kritika: empirično ukvarjanje-razvrednotilo humanistične vsebine
    • Rivalstvo med humanistiko in digitalno humanistiko.
    • Organizacije: ADHO (globalna), EADH (evropska); Slovenija vključena v mednaroden projekte.
    • Raziskave izhajajo iz obsežnih (več deset tisoč enot) bibliografskih podatkov.
    • V SLoveniji: digitalizacija vsebin (dLib); objavljanje na Wikipediji, Gepedija
    • DH bo prinesla javno dostopnost uporabniku prijaznih orodij za analizo besedil.

    Empirične metode

    • Podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom.
    • Humanistika-opazovanje.
    • Empirično (fakti-induktiven) vs teoretično (koncepti-deduktiven).
    • Empirično: materialni podatki z opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev.
    • Prakse-zbiranje podatkov o bralcih, naročnikih-brez vednosti + varovanje podatkov.
    • Možnost napačnih interpretacij podatkov.
    • Empirične raziskave-niso nekaj novega (od 2001), le v večjih količinah (z več gradiva).
    • Empirične raziskave - preštevalna/kvanitativna literarna zgodovina.
    • Cobiss-bibliografija; besedilni korpusi, slovarji, enciklopedije-jezikoslovje; Slovenski biografski leksikon-biografika,

    Programi

    • TAPoR-obsežen seznam programov.
    • seznam po področjih

    Projekti, revije

    • Seznam:
      • Glottometrics. RAM-Verlag: Quantitative linguistics, 2001-.
      • Empirical Text- and Culture Research. RAM-Verlag: Quantitative linguistics.
      • German historical novel. Uni Innsbruck. Ur. Kurt Habitzel in Günter Mühlberger, 1997.
      • Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-.
      • Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992-.
      • TextGrid – virtualno raziskovalno okolje na univerzi v Göttingenu.
      • TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu.
      • Teresah: Tools E-Registry for E-Social science, Arts and Humanities.
      • DiRT – Digital research tools Directory.
      • TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada.
      • Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji).
      • Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg).
      • OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji).
      • Perseus – projekt digitalne knjižnice antičnih besedil (ZDA).

    Računalniško jezikoslovje

    • Ima terminološko težo.
    • Zainteresirano za literarno vedo: iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, oblikovanje priporočilnih seznamov ...

    Orodja in korpusi

    • Nova beseda, Ugotavljanje in pogostost besednih oblik (Primož Jakopin), Orodja podjetja Amebis-plačljiva, orodja v okviru spletišča www.slovenščina.eu, jezikovna orodja na Inštitutu Jožef Stefan.
    • Korpusi: Gigafida, Kres, Gos (govorni korpus), Šolar (šolski pisni izdelki), Lektor.

    Slovarček

    A

    Akumulacija=zbiranje, nabiranje, kopičenje

    Alibi=opravičilo, izgovor

    Altruizem=ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost

    Anahronizem=pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa

    Antagonizem=nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi

    Antologija=cvetnik=zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih

    Arbitraren=prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben

    Asketizem=asketski način življenja

    Askeza=načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim

    Aspiracija=težnja, želja

    B

    C

    Č

    D

    Defetizem=mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

    Dialoškost=lastnost, značilnost dialoga, dialoškega

    Diletantizem=nestrokovno, površno opravljanje kakega dela (diletantsko=šušmarko)

    Disambigvacija=razločitev pomenov

    Diseminacija=razširjenje (bolezenskih klic po telesu)-medicinsko

    Diskurz=pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari:

    Distribucija=organizirano razdeljevanje surovin, blaga; razpečavanje (pr.: kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo ...)

    E

    Egalitaren=osnovan na enakosti, enakopravnosti; Egalitarizem=nazor, da so ljudje enaki, enakopravni

    Eklatanten=očiten, jasen, prepričljiv

    Ekscesen=??????????????

    Eksplotacija=uporabljanje česa v gospodarske namene

    Embargo=prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora

    Emancipacija=pridobitev enakopravnega položaja

    Eminenten=zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan

    Enumeracija=naštevanje

    Estradnik=slavna, znana oseba s področja popularne kulture

    F

    Feljton=podlistek

    Filologija=veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov

    Formalizem=pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine

    Fragment=odlomek, drobec

    Frekventno=pogosto

    G

    Geneza=izvor, nastanek in razvoj česa

    Gutenbergova galaksija=del naslova dela kanadskega pisatelja, v katerem analizira vpliv množičnih medijev in kjer predstavlja idejo, da se zaradi množične komunikacije način razmišljanja, značilen za vas, prenese na celoten svet

    H

    Habilitacija=pridobitev pravice predavati na visoki šoli.

    Hermetičen=neprodušen

    I

    Imponirati=vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

    Inertnost=lenobnost, nedelavnost

    Intenca=težnja, nagnjenje, usmerjenost

    Iniciacija=obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje

    Interaktivnost=sodelovanje, medsebojno vplivanje=aktivna udeležba uporabnika

    Intervencija=dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje)

    Inventnost=iznajdljivost, domiselnost

    J

    K

    Kalibrirati=umerjati

    Kalkirati=dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze

    Kapricioznost=lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost

    Kolaboracija=sodelovanje

    Kolofon=podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

    Komercializacija=uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj

    Kompozicija=gradnja, ustroj=razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela

    Konciznost=jasnost, natančna izoblikovanost

    Konstelacija=medsebojni odnos

    Konstituirati=narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije

    Kontaminirati=onesnažiti, okužiti

    Konzumirati=potrošiti, porabiti

    Korifeja=prvak, veličina

    Kračina=kratkost

    Kreativnost=ustvarjalnost

    Kredibilnost=verodostojnost, veljavnost

    L

    (Legitimacija= potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica)

    Legitimacija= usposobljenost, upravičenost, pravica:

    Ludist=pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

    Lukrativen=donosen, dobičkonosen

    M

    Marginalnost=dejstvo, da je kdo odrinjen, potisnjen na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

    Maoizem=marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

    Manierizem=???????????

    Mazohizem=naslada ob lastni bolečini

    Multimedija=večpredstavnost

    N

    Nepotizem=preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov

    O

    Obskuren=čuden, čudaški, obroben

    P

    Paradigma=vzorec, primer

    Parazitirati=biti zajedavec oziroma živeti kot zajedavec.

    Participativen=nanašajoč se na soudeležbo, sodelovanje zaposlenih ali državljanov pri odločanju

    Pasus=odlomek, del

    Patologija=veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih

    Piratizirati=nezakonito si prisvajati ali razmnoževati izdelke nekega elektronskega medija za osebno rabo, širjenje ali prodajo.

    Plasirati=doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti

    Pluralnost=številnost

    Polemičnost=lastnost polemičnega; Polemika=ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja.

    Popularizirati=delati, da kaj postane splošno znano, priljubljeno oziroma splošno znano, razširjeno

    Potemkinova vas=kar je narejeno, prikazano, da se ustvari lažen pozitiven vtis

    Pragmatičen=ki se podreja praktični uporabnosti, koristi

    Publicirati=objaviti

    R

    Recenzija=prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost=ocena

    Relevantnost=pomembnost, bistvenost

    Repozitorij=prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

    Renome=ugled, sloves

    Riziko=tveganje, nevarnost

    S

    Servilen=hlapčevski, klečeplazen=kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih

    Sintagma=besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena

    Siže=snov ali tema; posebna ureditev fabulativnih dogodkov

    Sprega=(v prislovni rabi) izraža družbo, stike, povezavo z drugim

    Srenja=ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

    Subverziven=prevraten

    Š

    T

    Tavtologija=opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje:

    Terminologija=strokovno izrazje, izrazoslovje=celota izrazov določene stroke, panoge

    Tipografija=oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila

    U

    Utopičen=ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv

    Uzurpacija=nezakonita, nasilna prilastitev

    V

    Verzalke=velike črke

    Z

    Ž